18-1

Arjuna je rekel: O mogočni, želim razumeti namen odpovedi in red odpovedi, o vladar čutov, o ubijalec demona Keši.

Razlaga: V tem verzu se Arjuna obrne na Krišno z željo, da bi razumel namen odpovedi in red odpovedi (življenjska obdobja, v katerih se človek odreče posvetnim željam) ter bistvo in razlike odpovedi (načelo delovanja, ki vključuje odpoved sadovom). Želi izvedeti, kako se ti dve pojmovanji razlikujeta in kako pomagata na duhovni poti.

18-2

Vrhovni Gospod je rekel: Modri razumejo, da je odpoved dejanjem, ki temeljijo na materialnih željah, red odpovedi. In izročitev vseh sadov dejanj Bogu modri imenujejo odpoved sadovom.

Razlaga: V tem verzu Krišna pojasni, da modri razumejo, da je odpoved dejanjem, ki temeljijo na materialnih željah, red odpovedi, izročitev vseh sadov dejanj Bogu pa modri imenujejo odpoved sadovom.

18-3

Nekateri modri izjavljajo, da se je treba odpovedati vsakemu dejanju, ki ima pomanjkljivosti, drugi pa menijo, da se nikoli ne bi smeli odpovedati žrtvovanju, dobrodelnosti in askezi.

Razlaga: V tem verzu Krišna razkrije dve različni stališči o dejanju in vzdržnosti od njega. Nekateri modri menijo, da se je treba odpovedati vsakemu dejanju, ki ima pomanjkljivosti, ker veže dušo na materialni svet. Drugi modri pa menijo, da je treba ohraniti žrtvovanje, dobrodelnost in askezo, ker so bistvenega pomena v duhovni praksi in pomagajo očistiti zavest.

18-4

O najboljši izmed Bharatasov, poslušaj Moje mnenje o odpovedi. O tiger med ljudmi, odpoved je v Svetih spisih opisana kot tri vrste.

Razlaga: V tem verzu Krišna pozove Arjuno, naj posluša Njegovo mnenje o odpovedi in pojasni, da je v Svetih spisih opisana kot tri vrste, ki ustrezajo trem lastnostim materialne narave. Pripravlja se, da bo podrobneje razložil te tri vrste odpovedi, ki so povezane z dobroto, strastjo in nevednostjo.

18-5

Žrtvovanju, dobrodelnosti in askezi se nikoli ne bi smeli odpovedati; treba jih je izvajati. V resnici žrtvovanje, dobrodelnost in askeza očistijo celo velike duše.

Razlaga: V tem verzu Krišna poudarja, da se žrtvovanju, dobrodelnosti in askezi nikoli ne bi smeli odpovedati, ker so bistvene duhovne prakse, ki očistijo celo velike duše. Ta dejanja pomagajo pri osvobajanju od egoizma, navezanosti in materialnih želja ter tako spodbujajo duhovno rast.

18-6

Vsa ta dejanja je treba izvajati brez navezanosti in brez želje po sadovih. Treba jih je izvajati kot dolžnost, o Partha. To je Moje končno mnenje.

Razlaga: V tem verzu Krišna pojasni, da je treba žrtvovanje, dobrodelnost in askezo izvajati brez navezanosti in brez želje po sadovih. Treba jih je izvajati kot dolžnost, zavedajoč se, da so ta dejanja potrebna za duhovni razvoj in ne za doseganje osebne koristi. Takšen pristop je Krišnino končno in nespremenljivo mnenje.

18-7

Določenih dolžnosti se nikoli ne sme opustiti. Če kdo opusti svoje določene dolžnosti zaradi zmot, je taka odpoved v kakovosti nevednosti.

Razlaga: V tem verzu Krišna opozarja, da se določenih dolžnosti, ki izhajajo iz človekove narave in položaja v družbi, nikoli ne sme opustiti. Če kdo opusti svoje dolžnosti zaradi zmot, ne razumevajoč njihovega pravega pomena, je taka odpoved v skladu z lastnostjo nevednosti in ne vodi k duhovni rasti.

18-8

Tisti, ki se odpove določeni dolžnosti, ker jo ima za naporno ali iz strahu, ravna v kakovosti strasti. S takim ravnanjem nikoli ne doseže rezultata odpovedi.

Razlaga: V tem verzu Krišna pojasni, da je odpoved dolžnosti, ki temelji na strahu pred težavami ali nelagodjem, v skladu z lastnostjo strasti. Tako ravnanje ne kaže na resnično duhovno odpoved in ne daje pričakovanega rezultata – osvoboditve. Namesto tega človeka še bolj veže na materialni svet.

18-9

O Arjuna, ko človek opravlja svojo predpisano dolžnost samo zato, ker jo je treba opraviti, in se odpove vsakršnemu stiku z materijo in sadovom, je njegovo odrekanje v vrsti dobrote.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje resnično odrekanje, ki je v vrsti dobrote. Človek opravlja svojo predpisano dolžnost brez kakršne koli navezanosti, preprosto zato, ker jo je treba opraviti, in se odpove vsakršnemu stiku s sadovi. Takšno odrekanje je nesebično in temelji na čisti duhovni zavesti.

18-10

Moder odpovedanec, ki je utemeljen v dobroti in ne sovraži neugodnega dela, niti ni navezan na ugodno delo, ne dvomi v dejanje.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje lastnosti človeka, ki je dosegel resnično odrekanje v vrsti dobrote. Tak človek je moder, ne sovraži neugodnega dela in ni navezan na ugodno delo. Je svoboden dvomov glede pravilnega ravnanja, saj njegovo ravnanje temelji na čisti duhovni zavesti in občutku dolžnosti.

18-11

Res je, utelešeno bitje se ne more popolnoma odpovedati vsem dejanjem. Toda tisti, ki se odreče sadovom dejanja, se je resnično odpovedal.

Razlaga: V tem verzu Krišna pojasnjuje, da se utelešeno bitje, dokler je v fizičnem telesu, ne more popolnoma odpovedati vsem dejanjem. Vendar pa se je mogoče odreči sadovom dejanja, torej navezanosti na rezultate. Tisti, ki je tega sposoben, velja za resnično odrečenega, saj njegova motivacija ni usmerjena k osebni koristi, temveč k duhovni dolžnosti.

18-12

Tistemu, ki se ni odpovedal, po smrti obstajajo tri vrste sadov – zaželeni, nezaželeni in mešani. Toda tistim, ki so se odpovedali, ni treba uživati ali trpeti takšnih rezultatov.

Razlaga: V tem verzu Krišna razloži razliko med tistimi, ki se niso odpovedali sadovom dejanj, in tistimi, ki so se resnično odpovedali. Človek, ki se ni odpovedal, po smrti doživlja tri vrste sadov – zaželene, nezaželene in mešane, odvisno od svojega prejšnjega ravnanja. Po drugi strani pa so tisti, ki so se resnično odpovedali, svobodni teh posledic in ne doživljajo več ne užitkov ne trpljenja, povezanih z rezultati materialnega ravnanja.

18-13

O močnoroki Arjuna, po Vedanti je za izvedbo katerega koli dejanja potrebnih pet vzrokov. Zdaj jih izvedi od Mene.

Razlaga: V tem verzu Krišna začne razlagati pet vzrokov, ki so potrebni za izvedbo katerega koli dejanja, po filozofiji Vedante. Poziva Arjuno, naj pozorno posluša, da bo razumel te vzroke, ki mu bodo pomagali bolje razumeti načela delovanja in odrekanja.

18-14

Kraj dejanja (telo), izvajalec, različni čuti, različna prizadevanja in nazadnje Nadduša – to je pet vzrokov dejanja.

Razlaga: V tem verzu Krišna našteje pet vzrokov, ki so potrebni za izvedbo katerega koli dejanja: telo kot kraj dejanja, izvajalec (duša), različni čuti, različna prizadevanja in napori ter nazadnje – Nadduša, ki vse nadzira in daje dovoljenje. Teh pet dejavnikov skupaj določa izid katerega koli dejanja.

18-15

Vsa dejanja, ki jih človek izvaja s telesom, umom ali govorom, so pravična ali nepravična, povzročajo jih ti pet vzroki.

Razlaga: V tem verzu Krišna pojasnjuje, da so vsa dejanja, ki jih človek izvaja s telesom, umom ali govorom, odvisna od prej omenjenih pet vzrokov. Ne glede na to, ali so ta dejanja pravična ali nepravična, jih vse določa medsebojno delovanje teh petih dejavnikov.

18-16

Zato tisti, ki se ima za edinega izvajalca, ne da bi upošteval teh pet vzrokov, ni razumen in ne vidi stvari, kakršne so v resnici.

Razlaga: V tem verzu Krišna opozarja, da tisti, ki se ima za edinega izvajalca in ne upošteva petih vzrokov delovanja, ni razumen in ne vidi stvari, kakršne so v resnici. Tak človek je domišljav in ne razume resnične narave dejanja, ker se ne zaveda, da je v vsakem dejanju vključenih veliko dejavnikov, ne le njegova lastna volja.

18-17

Tisti, ki ne ravna iz domišljavosti, čigar um ni navezan, niti pri ubijanju na tem svetu ne ubija. Ne vežejo ga posledice njegovih dejanj.

Razlaga: V tem verzu Krišna pojasnjuje, da človek, ki ravna brez domišljavosti in čigar um ni navezan na sadove dejanja, ostane svoboden posledic dejanja, tudi če mora koga ubiti, na primer pri opravljanju svoje dolžnosti na bojišču. Tak človek deluje brez sebičnosti in se zaveda, da ni pravi izvajalec dejanja, temveč le orodje v Božjih rokah.

18-18

Znanje, predmet znanja in poznavalec so trije gonilne sile dejanja. Čutila, delo in izvajalec so trije sestavni deli dejanja.

Razlaga: V tem verzu Krišna razloži tri gonilne sile dejanja – znanje, predmet znanja in poznavalca, ter tri sestavne dele dejanja – čutila, samo delo in izvajalca. Teh šest elementov je tesno povezanih in določajo naravo in izid katerega koli dejanja. Znanje navdihuje za delovanje, predmet znanja je tisto, na kar je usmerjeno dejanje, poznavalec pa je tisti, ki dejanje izvaja. Čutila so instrumenti, delo je samo dejanje, izvajalec pa je tisti, ki ga izvaja.

18-19

Glede na tri lastnosti materialne narave obstajajo tudi tri vrste znanja, delovanja in delovalca. Poslušaj, kar ti bom o njih povedal.

Razlaga: V tem verzu Krišna pojasnjuje, da glede na tri lastnosti materialne narave (dobrota, strast in nevednost) obstajajo tudi tri vrste znanja, delovanja in delovalca. Ardžuno vabi, naj posluša podrobnejšo razlago o tem, kako te lastnosti vplivajo na znanje, delovanje in samega delovalca.

18-20

Znanje, s katerim človek v vseh bitjih vidi eno, nedeljivo duhovno naravo, čeprav je razdeljena na nešteto delov, je znanje v lastnosti dobrote.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje znanje, ki ustreza lastnosti dobrote. Takšno znanje človeku omogoča, da v vseh živih bitjih vidi eno, nedeljivo duhovno naravo, ne glede na njihovo zunanjo raznolikost in razlike v obliki. Človek s takim znanjem se zaveda duhovne enotnosti vseh bitij in njihove povezanosti z Božanskim.

18-21

Znanje, s pomočjo katerega človek vidi, da v različnih telesih prebivajo različna živa bitja, je znanje v lastnosti strasti.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje znanje, ki ustreza lastnosti strasti. Takšno znanje omogoča, da se vidijo razlike med živimi bitji, pri čemer se poudarja, da v vsakem telesu prebiva drugačna duša. To znanje je omejeno, saj ne omogoča, da bi se videla duhovna enotnost vseh bitij, ampak se osredotoča na zunanje razlike.

18-22

In znanje, ki človeka pripravi, da se oklepa enega samega nepomembnega načina delovanja kot edinega pomembnega, ne da bi razumel resnico, je znanje v lastnosti teme.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje znanje, ki ustreza lastnosti nevednosti ali teme. Takšno znanje je zelo omejeno in zožuje človekov pogled, saj ga pripravi, da se oklepa enega samega nepomembnega načina delovanja kot edinega pomembnega, ne da bi razumel resnico in videl celotno sliko. To znanje temelji na nevednosti in duhovni temi.

18-23

Če se dejanje, ki je dolžnost, opravi brez navezanosti, brez ljubezni ali sovraštva, brez želje po sadovih, je to v lastnosti dobrote.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje delovanje, ki ustreza lastnosti dobrote. Takšno delovanje se opravi iz dolžnosti, brez navezanosti, brez močnih čustev, kot sta ljubezen ali sovraštvo do koga, in brez želje po sadovih ali osebne koristi. Je nesebično in temelji na duhovnem zavedanju dolžnosti.

18-24

Toda dejanje, ki se opravi z velikim naporom, da bi zadovoljili lastne želje, in ki izhaja iz lažnega ega, se imenuje dejanje v lastnosti strasti.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje dejanje, ki ustreza lastnosti strasti. Takšno dejanje se opravi z velikim trudom in naporom, da bi zadovoljili lastne želje in ambicije. Temelji na lažnem egu ali zaradi izmišljene samopodobe, zaradi katere človek sebe ima za telo in deluje na podlagi materialnih želja.

18-25

In dejanje, ki se opravi v temi in nevednosti, ne da bi upoštevali navodila svetih spisov, niti prihodnje posledice, niti nasilje ali škodo, ki je bila povzročena drugim, se obravnava kot dejanje v lastnosti nevednosti.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje dejanje, ki ustreza lastnosti nevednosti ali teme. Takšno dejanje se opravi v nevednosti in temi, ne da bi upoštevali navodila svetih spisov ali prihodnje posledice za sebe in druge. Je destruktivno in povezano z nasiljem ter povzročanjem škode drugim, saj temelji na popolni duhovni nevednosti.

18-26

Človek, ki opravlja svojo dolžnost, ne da bi se navezal na materialne lastnosti, brez lažnega ega, z veliko odločnostjo in navdušenjem, pri tem pa ostaja enakomiren v primeru uspeha in neuspeha, deluje v lastnosti dobrote.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje človeka, ki deluje v lastnosti dobrote. Takšen človek opravlja svojo dolžnost brez navezanosti na rezultat, brez egoizma, z veliko odločnostjo in navdušenjem, pri tem pa ohranja mir in ravnovesje v primeru uspeha in neuspeha. Njegovo delovanje temelji na čisti duhovni zavesti in izpolnjevanju dolžnosti.

18-27

Delovalec, ki je navezan na delovanje in njegove sadove, želi uživati te sadove, ki je pohlepen, vedno ljubosumen, nečist in nanj vplivata veselje in žalost, deluje v lastnosti strasti.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje človeka, ki deluje v lastnosti strasti. Takšen delovalec je navezan na delovanje in njegove sadove, želi uživati te sadove, je pohlepen, ljubosumen, nečist in je pod vplivom močnih čustev – veselja in žalosti. Njegovo delovanje temelji na egoističnih željah in pridobivanju materialnih koristi.

18-28

In delovalec, ki vedno deluje v nasprotju z navodili svetih spisov, ki je materialističen, trmast, goljufiv in zna žaliti druge, ki je len, vedno mračen in vse prelagati, deluje v lastnosti teme.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje človeka, ki deluje v lastnosti nevednosti ali teme. Takšen delovalec vedno ravna v nasprotju z navodili svetih spisov, je materialističen, trmast, goljufiv in zna žaliti druge. Je len, vedno mračen, pesimističen in vse prelagati na kasnejši čas. Njegovo delovanje temelji na nevednosti in duhovni temi.

18-29

O osvajalec bogastva, zdaj prisluhni, prosim, ko ti bom podrobno opisal tri vrste razuma in odločnosti v skladu s tremi gune materialne narave.

Razlaga: V tem verzu Krišna prosi Ardžuno, naj prisluhne podrobnejši razlagi, kako se razum in odločnost manifestirata na tri različne načine glede na tri gune materialne narave – dobroto, strast in nevednost. To razumevanje bo pripomoglo k boljšemu razumevanju raznolikosti človeških dejanj in motivacij.

18-30

O Partha, razum, ki razume, kaj je treba storiti in česa ne, česa se je treba bati in česa ne, kaj veže in kaj osvobaja, je v guni dobrote.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje razum, ki ustreza guni dobrote. Takšen razum človeku pomaga jasno razlikovati, kaj je treba storiti in česa ne, česa se je treba bati in česa ne, kaj veže in kaj osvobaja. Razum v guni dobrote je čist, harmoničen in usmerjen v duhovno razumevanje.

18-31

O Partha, razum, ki ne more razlikovati med dolžnostjo in nedolžnostjo, med tem, kar je treba storiti in česa ne, je v guni strasti.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje razum, ki ustreza guni strasti. Takšen razum ne more jasno razlikovati med dolžnostjo in nedolžnostjo in ne dovoli človeku, da bi natančno razumel, kaj je treba storiti in česa ne. Razum, na katerega vpliva strast, je nestabilen, protisloven in usmerjen k zadovoljevanju materialnih želja.

18-32

Razum, ki vpliva na temo in iluzijo, smatra neresnico za resnico in resnico za neresnico in ki vedno stremi na napačno stran, o Partha, je v guni nevednosti.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje razum, ki ustreza guni nevednosti ali teme. Takšen razum je popolnoma zatemnjen in zavajajoč, saj neresnico smatra za resnico in obratno. Vedno stremi na napačno stran, ker ne more razlikovati resničnosti od iluzije in je v stanju duhovne nevednosti.

18-33

O Partha, neomajna odločenost, ki se ohranja z nenehno prakso božanske moči, ki tako obvladuje delovanje uma, življenja in čutov, je v guni dobrote.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje odločnost, ki ustreza guni dobrote. Takšna odločnost je neomajna in se ohranja z nenehno prakso božanske moči, ki pomaga obvladovati delovanje uma, življenjske moči in čutov. Ta odločnost je usmerjena v duhovni cilj in pomaga ohranjati notranji mir in ravnovesje.

18-34

Toda odločnost, s katero človek teži k sadovom delovanja, o Ardžuna, da bi dobil užitke, je v guni strasti.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje odločnost, ki ustreza guni strasti. Takšna odločnost je usmerjena v pridobivanje sadov delovanja, človek s takšno odločnostjo pa deluje, da bi dosegel materialne rezultate in pridobil osebno korist. Ta odločnost je povezana z željami in navezanostjo, ni pa resnično duhovna.

18-35

In tista odločenost, ki ne dopušča, da bi se človek dvignil nad sanjarjenje, strah, žalost, mračno razpoloženje in iluzije – takšna nespametna odločenost, o Partha, je v guni teme.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje odločnost, ki ustreza guni nevednosti ali teme. Takšna odločnost je povezana s sanjarjenjem, strahom, žalostjo, mračnim razpoloženjem in iluzijami. Ne dovoljuje človeku, da bi se dvignil nad omejujoče predstave in negativna čustva, in je nespametna, ker temelji na nevednosti in duhovni temačnosti.

18-36

O najboljši med Bharate, zdaj prisluhni od Mene o treh vrstah sreče, ki jo uživa omejena duša in ki ji omogoča, da se osvobodi vsega trpljenja.

Razlaga: V tem verzu Krišna poziva Ardžuno, naj prisluhne njegovi razlagi o treh vrstah sreče, ki jo lahko duša doživi, ko je v materialnem svetu. Ta sreča je odvisna od tega, katere gune vplivajo na dušo, in lahko vodi k prekinitvi trpljenja in osvoboditvi.

18-37

Sreča, ki je na začetku kot strup, na koncu pa kot napoj nesmrtnosti in ki človeka prebudi k samouresničitvi, je v guni dobrote.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje srečo, ki ustreza guni dobrote. Takšna sreča se sprva morda zdi neprijetna, kot strup, ker zahteva odpoved običajnim željam in navezanostim. Vendar pa na koncu daje pravo zadovoljstvo in osvoboditev, kot napoj nesmrtnosti, in pomaga človeku prebuditi njegovo pravo, duhovno bit, kar vodi k samouresničitvi.

18-38

Sreča, ki izhaja iz stika čutov z njihovimi objekti in ki se na začetku zdi kot pijača, na koncu pa postane strup, ustreza guni strasti.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje srečo, ki ustreza guni strasti, ki izhaja iz stika čutov z njihovimi objekti, torej iz čutnih užitkov, in se na začetku zdi zelo prijetna, kot nektar, na koncu pa postane strup, ker ustvarja navezanost, trpljenje in odvisnost od zunanjih okoliščin, ta sreča pa je kratkotrajna in iluzorna.

18-39

In sreča, ki je slepa za samouresničitev, ki je od začetka do konca varljiva in ki izhaja iz spanja, lenobe in prevare, je v skladu z značilnostjo nevednosti.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje srečo, ki ustreza značilnosti nevednosti oziroma teme, ki je slepa za samouresničitev in duhovne vrednote, je od začetka do konca varljiva in izhaja iz spanja, lenobe in prevare, in ta sreča je iluzorna in vodi v duhovno degradacijo, saj temelji na nevednosti in inerciji.

18-40

Ni bitja, ne na Zemlji, ne v nebesih med bogovi, ki bi bilo svobodno od teh treh lastnosti narave (značajskih lastnosti).

Razlaga: V tem verzu Krišna pojasnjuje, da so tri lastnosti narave ali značajske lastnosti - dobrota, strast in nevednost - prisotne v vseh bitjih in nihče ni svoboden pred njihovim vplivom, ne ljudje ne bogovi. Te lastnosti so temelj materialnemu obstoju in vsa živa bitja, ne glede na njihov status, so pod njihovim vplivom in le s premagovanjem teh lastnosti lahko človek doseže osvoboditev iz vezi materialnega sveta. • Ni bitja, ki bi bilo svobodno od značajskih lastnosti: Ta verz nakazuje, da so vsa bitja - tako na Zemlji kot v nebesih, vključno z božanskimi bitji - podvržena vplivu teh treh gun. Te značajske lastnosti so temelj materialnemu obstoju in vsa živa bitja, ne glede na njihov status, so pod njihovim vplivom. • Tri lastnosti narave ali značajske lastnosti: Dobrota, strast in nevednost določajo vedenje, misli in dejanja vsakega bitja. Te lastnosti vplivajo na to, kako človek dojema svet, kako deluje in kako se duhovno razvija. Tudi bogovi, ki so višji od ljudi, niso popolnoma svobodni od vpliva teh lastnosti. • Omejenost vseh bitij v materialnem svetu: Krišna pojasnjuje, da je bitje, dokler je v materialnem svetu, podvrženo vplivu teh lastnosti. Le s premagovanjem teh lastnosti lahko človek doseže osvoboditev iz vezi materialnega sveta.

18-41

Brahmani, kšatriji, vaišje in šudre se razlikujejo po lastnostih, ki so značilne za njihovo naravo in so nastale iz treh lastnosti materialne narave.

Razlaga: V tem verzu Krišna pojasnjuje, da razdelitev družbe v štiri skupine ali položaje – brahmani (duhovniki in učitelji), kšatriji (vladarji in vojaki), vaišje (trgovci in kmetje) in šudre (delavci in služabniki) – ni umetna, temveč temelji na značilnostih vsake skupine, ki izhajajo iz treh lastnosti materialne narave. Vsaka skupina ima svoje naravne nagnjenosti in dolžnosti, ki ustrezajo njeni notranji biti.

18-42

Mir, obvladovanje sebe, askeza, čistost, potrpežljivost, poštenost, znanje, modrost in religioznost – to so naravne lastnosti, ki so značilne za delo brahmanov.

Razlaga: V tem verzu Krišna našteva lastnosti, ki so značilne za brahmane – duhovno in intelektualno skupino družbe. Dolžnost brahmanov je preučevanje svetih spisov, opravljanje verskih obredov, dajanje duhovnega vodstva in življenje v skladu z visokimi moralnimi načeli.

18-43

Junaštvo, moč, odločnost, spretnost, pogum v boju, velikodušnost in sposobnost vladanja so naravne lastnosti in dolžnosti kšatrijev.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje lastnosti in dolžnosti kšatrijev (vladarjev in vojakov), ki izhajajo iz njihove narave. Te dolžnosti temeljijo na pogumu, moči in vodstvenih sposobnostih, ki so potrebne za zaščito družbe in vzdrževanje pravičnosti. • Junaštvo in moč: Kšatriji morajo biti junaški in pogumni, da zaščitijo družbo in se borijo za pravičnost. Morajo biti obdarjeni s fizično in duhovno močjo, ki jim omogoča, da prenesejo težave. • Odločnost in spretnost: Kšatriji morajo biti odločni in spretni, da sprejemajo hitre in pametne odločitve tako v boju kot pri vodenju družbe. Ta lastnost je bistvena za uspešno vodenje in zaščito družbe. • Pogum v boju: Kšatriji ne smejo nikoli bežati iz boja, morajo biti pripravljeni soočiti se z sovražnikom in braniti resnico tudi za svoje življenje. Pogum in odločnost sta bistvena za njihov značaj. • Velikodušnost in sposobnost vladanja: Kšatriji morajo biti velikodušni, morajo deliti svoje vire z drugimi in skrbeti za blaginjo družbe. Imeti morajo tudi vodstvene sposobnosti, saj z pravičnostjo in modrostjo vodijo in ščitijo družbo.

18-44

Kmetijstvo, varovanje krav in trgovina so naravno delo vaišjev, šudre pa morajo naravno opravljati fizično delo in služiti drugim.

Razlaga: V tem verzu Krišna navaja dolžnosti vaišjev in šudrov. Vaišje se ukvarjajo s kmetijstvom, varovanjem krav in trgovino, pri čemer skrbijo za gospodarsko blaginjo družbe. Šudre opravljajo fizično delo in služijo drugim ter nudijo praktično podporo in pomoč. Te dolžnosti ustrezajo naravnim nagnjenostim in sposobnostim vsake skupine.

18-45

Ko je človek predan svojim dolžnostim, doseže popolnost. Zdaj poslušaj od Mene, kako lahko dosežeš popolnost z opravljanjem svojih del.

Razlaga: V tem verzu Krišna pojasnjuje, da se popolnost in duhovni razvoj dosežeta z opravljanjem svojih dolžnosti z predanostjo in odločnostjo. Človek se mora posvetiti svojim dolžnostim in delati v skladu s svojo naravo, da bi dosegel popolnost, in da lahko vsako delo, če se ga opravlja z odgovornostjo in zavzetostjo, vodi k duhovni rasti. • Predanost svojim dolžnostim: Vsak človek lahko doseže popolnost, če se popolnoma posveti svojim delom in dolžnostim. To pomeni, da lahko vsako delo, če se ga opravlja z odgovornostjo in zavzetostjo, vodi k duhovni rasti. • Doseganje popolnosti: Popolnost, ki jo tukaj omenja Krišna, ne pomeni le materialnega uspeha, temveč tudi duhovno rast in notranji razvoj. Ko človek sprejme svojo vlogo v življenju in opravlja svoje dolžnosti z zavestnim odnosom, se približuje duhovni popolnosti. • Poslušaj, kako to doseči: Krišna nakazuje, da obstaja način za dosego popolnosti z lastnim delom, in se pripravlja pojasniti, kako je to mogoče. Ta verz služi kot uvod v nadaljnja navodila o tem, kako lahko vsakodnevne dolžnosti postanejo pot do duhovne rasti.

18-46

S čaščenjem Tistega, iz katerega so nastala vsa bitja in ki je vsemogočen, človek z izpolnjevanjem svoje dolžnosti lahko doseže popolnost.

Razlaga: V tem verzu Krišna nakazuje, da lahko človek doseže popolnost z izpolnjevanjem svoje dolžnosti in čaščenjem Boga, iz katerega so nastala vsa bitja in ki je vsemogočen. To pomeni, da lahko človek z opravljanjem svojih dolžnosti z zavedanjem, da je Bog prisoten v vseh dejanjih, doseže duhovno popolnost.

18-47

Bolje je izpolnjevati svojo dolžnost, čeprav nepopolno, kot dobro izpolnjevati dolžnost drugega. Z izpolnjevanjem dolžnosti, ki ustreza lastni naravi, človek nikoli ne pridobi greha.

Razlaga: V tem verzu Krišna poudarja, da je bolje izpolnjevati svojo dolžnost, čeprav nepopolno, kot pa dobro izpolnjevati dolžnost nekoga drugega. Vsak človek ima svojo individualno naravo in ustrezno dolžnost, in s tem ko sledi svoji poti, človek ne greši, to je ne ravna v nasprotju s svojo bitjo in Božjo voljo.

18-48

V vsakem dejanju so napake, tako kot ogenj prekriva dim. Zato, o sin Kuntijev, nihče naj ne zapusti dela, ki ustreza njegovi prirojeni naravi, tudi če je to delo s pomanjkljivostmi.

Razlaga: V tem verzu Krišna pojasnjuje, da ima vsako dejanje, tudi najboljše, svoje pomanjkljivosti, tako kot ogenj vedno spremlja dim. Zato nihče naj ne zapusti dela, ki ustreza njegovi prirojeni naravi, tudi če je to delo s pomanjkljivostmi, saj je pomembno izpolnjevati svojo dolžnost v skladu s svojo naravo, ne pa iskati idealno, a nepopolno delovanje.

18-49

Kdor se zna obvladati, se je osvobodil navezanosti in ne upošteva materialnih koristi, lahko z odpovedjo vsemu doseže najvišjo stopnjo popolnosti – svobodo pred posledicami dejanj.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje pot do najvišje stopnje popolnosti – svobode pred posledicami dejanj ali karme. Kdor se zna obvladati, se je osvobodil navezanosti na materialne užitke in želje, lahko z odpovedjo vsemu, tj. egoističnemu delovanju, doseže to stanje, in da takšna odpoved ni pasivnost, ampak zavestno delovanje brez navezanosti na rezultat.

18-50

O, Kuntijev sin, od Mene spoznaj, kako se s to popolnostjo lahko pride do Najvišje Resnice, do Božanske zavesti, ki je najvišja pot znanja – to ti bom zdaj na kratko povedal.

Razlaga: V tem verzu Krišna poziva Ardžuno, naj spozna, kako se z doseganjem prej opisane stopnje popolnosti lahko pride do Najvišje Resnice, do Božanske zavesti. Na kratko bo razložil to najvišjo pot znanja, ki vodi k duhovni osvoboditvi in enotnosti z Božanskim.

18-51

Z očiščenjem svojega razuma in odločnim obvladovanjem uma, z odpovedjo zadovoljevanju čutil, z osvoboditvijo od navezanosti in sovraštva.

Razlaga: V tem verzu Krišna začne razlagati pot do doseganja Božanske zavesti. Ta se začne z očiščenjem razuma od zmotnih predstav in navezanosti, z odločnim obvladovanjem uma, z odpovedjo zadovoljevanju čutil, ki veže dušo na materialni svet, in z osvoboditvijo od navezanosti in sovraštva, ki sta manifestaciji dualistične, egoistične zavesti.

18-52

Z bivanjem v samoti, z malo hrane, z obvladovanjem telesa, uma in govora, z vedno poglabljanjem v razmišljanje, z bivanjem v stanju nenavezanosti.

Razlaga: V tem verzu Krišna nadaljuje z razlago poti do doseganja Božanske zavesti. Ta vključuje bivanje v samoti, da bi se izognili nepotrebnim motnjam, zmerno prehranjevanje, obvladovanje telesa, uma in govora, stalno poglabljanje v duhovno razmišljanje in ohranjanje stanja nenavezanosti, kar pomeni svobodo od materialnih želja in navezanosti.

18-53

In, z osvoboditvijo od lažnega ega, lažne moči, lažnega ponosa, poželenja, jeze, sprejemanja neistih stvari, od občutka lastnine, od prevare, s tem, da postanemo mirni – tak človek se je nedvomno povzpel do ravni zavedanja sebe.

Razlaga: V tem verzu Krišna zaključi z razlago lastnosti in stanj, ki so potrebna za doseganje Božanske zavesti. Človek se mora osvoboditi lažnega ega, lažne moči in ponosa, od poželenja, jeze in zmotnega sprejemanja materialnih stvari. Osvoboditi se mora občutka lastnine in postati miren. Tak človek se je nedvomno povzpel do ravni zavedanja sebe kot večne, duhovne duše.

18-54

Ta, ki je v tem onstranskem stanju, takoj doseže Najvišjo Resnico. Nikoli ni žalosten in ne želi ničesar pridobiti. Enako je naklonjen vsem živim bitjem. V tem stanju doseže čisto duhovno služenje Meni.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje stanje, ki ga doseže človek, ki se je povzpel na onstransko raven. Takoj doseže Najvišjo Resnico, tj. Božansko zavest, nikoli ni žalosten in ne želi ničesar pridobiti, saj je popolnoma zadovoljen v duhovnem obstoju, in je enako naklonjen vsem živim bitjem, ker v njih vidi duhovno iskro. V tem stanju doseže čisto duhovno služenje Bogu, kar je najvišji cilj duhovnega življenja.

18-55

Mene kot Najvišjo Osebnost je mogoče spoznati samo z duhovnim služenjem. Ko človek, zahvaljujoč taki predanosti, popolnoma spozna Mene, lahko vstopi v Božansko kraljestvo.

Razlaga: V tem verzu Krišna poudarja, da je Njega kot Najvišjo Osebnost mogoče spoznati le z vdanim duhovnim služenjem, ki je pot ljubezni in predanosti. Zahvaljujoč taki predanosti in služenju človek popolnoma spozna Krišno in lahko vstopi v Božansko kraljestvo, tj. doseže duhovno osvoboditev in enotnost z Bogom.

18-56

Čeprav je Moj čisti častilec vpleten v najrazličnejša dejanja, pod Mojo zaščito, z Mojo milostjo doseže večno in neuničljivo prebivališče.

Razlaga: V tem verzu Krišna potrjuje, da celo če je Njegov čisti častilec vpleten v najrazličnejša posvetna dejanja, z zaščito in milostjo Krišne doseže večno in neuničljivo duhovno prebivališče. To pomeni, da resnično duhovno služenje in zanašanje na Boga omogoča dosego osvoboditve ne glede na zunanja dejanja.

18-57

V vseh dejanjih se preprosto zanesi na Mene in vedno deluj pod Mojo zaščito. V takšnem vdanem služenju bodi popolnoma Mene zaveden.

Razlaga: V tem verzu Krišna poziva Ardžuno in vse ljudi, naj se v vseh dejanjih popolnoma zanesejo na Njega in naj vedno delujejo pod Njegovo zaščito, tj. z zavestjo, da je Bog pravi izvajalec in uživalec vseh dejanj. Takšno vdano služenje pomeni popolno zavedanje Boga in delovanje v skladu z Njegovo voljo.

18-58

Če boš Mene spoznal, boš z Mojo milostjo premagal vse ovire omejenega obstoja. Vendar, če ne boš deloval s takšno zavestjo, ampak z lažnim egom, ne poslušajoč Mene, boš izgubljen.

Razlaga: V tem verzu Krišna jasno nakazuje posledice, ki nastanejo, če človek spozna Boga ali deluje v skladu z lažnim egom. Če človek spozna Krišno in deluje z vdanostjo Njemu, bo z milostjo Krišne premagal vse ovire omejenega, materialnega obstoja, če pa človek deluje z lažnim egom in ne posluša navodil Krišne, bo izgubljen, tj. ostal bo v oblasti trpljenja materialnega sveta.

18-59

Če ne boš sprejel Mojih navodil in se ne boš boril, boš ravnal narobe. S svojo naravo boš vpleten v boj.

Razlaga: V tem verzu Krišna opozarja Ardžuno, da bo, če bo zavrnil upoštevanje Krišnovih navodil in ne bo sodeloval v bitki, ravnal narobe. Ardžunovo naravo kot kšatrijo (vojaka) bo tako ali tako prisililo, da se vključi v boj, ker je to njegova dolžnost in usoda, in da bo Ardžuna z zavračanjem svoje dolžnosti prišel v nasprotje s svojo naravo in Božjo voljo.

18-60

O, Kuntijev sin (Ardžuna)! Vezan si s svojim značajem in dolžnostmi. Tudi če jih zaradi iluzije trenutno ne želiš izpolnjevati, jih boš na koncu storil, celo proti svoji volji.

Razlaga: V tem verzu Krišna pojasnjuje, kako bo človekova narava in značaj določala njegovo delovanje ne glede na njegove želje in iluzije. Ardžuna je vezan s svojim značajem in dolžnostmi kot kšatrija, in tudi če jih zaradi iluzije trenutno ne želi izpolnjevati, jih bo na koncu storil, celo proti svoji volji, saj je to njegova prirojena narava. • Vezan s svojo naravo: Človekov značaj, naravne lastnosti in sposobnosti izhajajo iz njegove narave, ki se je oblikovala v mnogih življenjskih ciklih. Vsak človek je določen glede na svoje značajske lastnosti, ki določajo njegovo delovanje in dolžnosti v tem življenju. • Delovanje je neizogibno: Človek je vezan s svojimi dolžnostmi in dejanji, ki izhajajo iz njegovega značaja in narave. Ne more se jim povsem odpovedati, ker so neizogibne. Tudi če se človek poskuša izogniti svojim dolžnostim, ga bo njegova narava na koncu prisilila k delovanju. • Iluzija in nevoljnost: Iluzija je duševno stanje, v katerem človek ne razume resnične resničnosti. Ardžunovi dvomi in nevoljnost do boja izhajajo iz njegove zmedenosti in iluzije. Vendar se tudi v tem stanju ne more izogniti svoji dolžnosti. • Delovanje proti svoji volji: Tudi če človek nerad zavrne izpolnjevanje svojih dolžnosti, ga bosta njegova narava in usoda na koncu prisilili, da ravna v skladu s svojimi dolžnostmi. Narava je močnejša od človekove želje in bo določila njegovo delovanje.

18-61

Vrhovni Gospod je v srcu vsakega, o, Ardžuna, in vodi potek vseh bitij, ki so v mehanizmu materije.

Razlaga: V tem verzu Krišna razkriva, da je Vrhovni Gospod, Bog, v srcu vsakega kot Vrhovna Duša in vodi potek vseh živih bitij, ki so v materialnem svetu. Živa bitja so kot lutke v mehanizmu materialne narave, Bog pa je tisti, ki usmerja in določa njihove usode.

18-62

O, Bharatin potomec, popolnoma se mu predaj. Z njegovo milostjo boš dosegel nadzemeljski mir in najvišje, večno prebivališče.

Razlaga: V tem verzu Krišna poziva Ardžuno, naj se popolnoma preda Bogu, ki prebiva v njegovem srcu. Z Božjo milostjo bo Ardžuna lahko dosegel nadzemeljski mir, ki je brez trpljenja materialnega sveta, in najvišje, večno duhovno prebivališče, ki je stanje duhovne osvoboditve in popolnosti.

18-63

Tako sem ti pojasnil znanje, ki je še bolj skrivno. V miru razmisli o tem in deluj, kot želiš.

Razlaga: V tem verzu Krišna zaključi svoj nauk, tako da Ardžuni razkrije znanje, ki je še bolj skrivno, tj. najpomembnejša in bistvena duhovna spoznanja. Poziva Ardžuno, naj skrbno premisli vse, kar je slišal, in nato ravna v skladu s svojo svobodno voljo ter prevzame odgovornost za svojo izbiro.

18-64

Ker si Moj zelo drag prijatelj, ti bom razkril najskrivnejše znanje. Poslušaj ga od Mene, ker je to za tvoje dobro.

Razlaga: V tem verzu Krišna ponovno poudari svojo ljubezen do Ardžune, tako da pojasni, da bo Ardžuni razkril najskrivnejše znanje, ki je namenjeno Ardžunovemu dobremu. Ta ljubezen in skrb za Ardžunovo duhovno blaginjo sta razlog, zakaj Krišna deli tako globoka duhovna spoznanja.

18-65

Vedno misli na Mene, postani Moj častilec, moli Me in se mi ponižaj. Tako boš zagotovo prišel k Meni. To ti obljubljam, ker si Moj drag prijatelj.

Razlaga: V tem verzu Krišna še enkrat opominja Ardžuno o bistvu duhovnega služenja – da vedno misli na Boga, postane njegov častilec, ga moli in se mu poniža. Takšna duhovna pot, ki temelji na ljubezni in predanosti, zagotavlja, da bo človek prišel k Bogu. Krišna to posebej poudarja, ker je Ardžuna njegov drag prijatelj.

18-66

Opusti vse druge dolžnosti in poišči zatočišče samo pri Meni. Osvobodil te bom vseh grehov, zato ne bodi žalosten in zaskrbljen.

Razlaga: Ta verz je Krišnovo glavno navodilo in poziv k popolni vdanosti in predaji Bogu: • Opusti vse dolžnosti: Krišna poziva Ardžuno, naj se osvobodi vseh dolžnosti, ki so povezane z družbenimi in verskimi normami. To ne pomeni ignoriranja moralnih načel, ampak poziva k prenehanju identificiranja z zunanjimi dolžnostmi in k temu, da človek svoje življenje v celoti posveti Bogu. Izvirno uporabljena beseda je "dharma", ki ne pomeni samo dolžnosti, ampak tudi religije, pravičnost in druga načela. Zato bi lahko to frazo prevedli tudi kot "Opusti vse oblike religije" ali "Opusti vse druge oblike pravičnosti." To bi pripomoglo k boljšemu razumevanju globljega pomena stavka, ki poziva k popolni odvisnosti od Boga, ki presega zunanje rituale in družbene norme. • Poišči zatočišče samo pri Meni: Krišna poziva Ardžuno in vse sledilce, naj se posvetijo samo Bogu. To pomeni popolno odvisnost, zaupanje in prepuščanje Božjemu vodstvu. Človeku ni več treba skrbeti za svoje dolžnosti ali težave, če v celoti zaupa Bogu in sledi njegovim navodilom. • Osvobodil te bom vseh grehov: Krišna obljublja, da če se človek preda Bogu, ga bo Bog osvobodil vseh grehov in posledic. To pomeni, da odvisnost od Boga očisti človekova dejanja in ga duhovno osvobodi materialnega trpljenja in navezanosti. • Ne bodi žalosten: Krišna tolaži Ardžuno in vse sledilce, naj ne bodo žalostni ali zaskrbljeni. Popolna odvisnost od Boga prinaša mir in varnost, saj je Bog vedno prisoten in varuje tiste, ki se zanašajo nanj.

18-67

Tega skrivnega znanja ne bi smeli pojasnjevati tistim, ki niso predani asketizmu, niso zvesti, se ne ukvarjajo z duhovnim služenjem ali tistim, ki Mi zavidajo.

Razlaga: V tem verzu Krišna navaja, komu ne bi smeli pojasnjevati tega globokega duhovnega in skrivnega znanja. Ni namenjeno tistim, ki niso predani duhovni praksi (asketizmu), ki niso zvesti Bogu, se ne ukvarjajo z duhovnim služenjem ali zavidajo Bogu in duhovno razvitim ljudem, in da je treba to znanje posredovati samo tistim, ki so ga pripravljeni sprejeti z odprtim srcem in umom.

18-68

Tistemu, ki poučuje to najvišjo skrivnost Moje častilce, je zagotovljeno čisto duhovno služenje in na koncu se bo zagotovo vrnil k Meni.

Razlaga: V tem verzu Krišna obljublja, da bo tisti, ki poučuje to najvišjo skrivnost, tj. nauk Bhagavadgite, Njegove zveste, zagotovo dosegel čisto duhovno služenje in se na koncu vrnil k Bogu, v duhovni svet. To služenje, ki razširja duhovno znanje, je zelo cenjeno in vodi do duhovne osvoboditve.

18-69

Na tem svetu ni nobenega služabnika, ki bi mi bil dražji od njega, in nikoli ne bo nobenega dražjega.

Razlaga: V tem verzu Krišna ponovno poudarja, kako zelo ceni tiste, ki širijo duhovno znanje. Na tem svetu ni nobenega služabnika, ki bi mu bil dražji od tistega, ki uči nauke Bhagavad Gite druge, in Krišna potrjuje, da mu nikoli ne bo nihče ljubši od take osebe.

18-70

In izjavljam, da kdor bo preučeval ta najin sveti pogovor, me bo častil s svojim razumom.

Razlaga: V tem verzu Krišna izjavlja, da kdor bo preučeval ta sveti pogovor, torej Bhagavad Gito, ga bo častil s svojim razumom. Preučevanje Bhagavad Gite je oblika duhovnega čaščenja, ki človeku omogoča, da se približa Bogu s pomočjo razuma in razumevanja, in da je to dejanje zelo cenjeno na duhovni poti.

18-71

In kdor bo poslušal z vero in brez zavisti, se bo osvobodil posledic grehov in bo dosegel ugodne planete, kjer prebivajo pravični.

Razlaga: V tem verzu Krišna poudarja pomen vere in odprtosti pri poslušanju naukov Bhagavad Gite. Človek, ki bo poslušal te nauke z vero in brez zavisti, se bo osvobodil posledic svojih prejšnjih grehov in bo dosegel ugodne planete, kjer prebivajo pravične in duhovno razvite duše, in da že preprosto poslušanje z odprtim srcem lahko prinese veliko duhovno korist.

18-72

O, Partha, o, osvajalec bogastva, si me pozorno poslušal? In ali so zdaj tvoja nevednost in zmote razblinjene?

Razlaga: V tem verzu Krišna postavlja preverjalno vprašanje Ardžuni, da bi se prepričal, ali je Ardžuna pozorno poslušal in razumel celoten nauk. Sprašuje, ali so Ardžunova nevednost in zmote razblinjene, torej ali se je Ardžuna znebil svojih dvomov in pridobil jasno duhovno razumevanje.

18-73

Ardžuna je rekel: Moja zmedenost je izginila in spomin sem si povrnil po tvoji milosti, o, Ačjuta (Krišna). Zdaj sem brez dvomov in sem pripravljen izpolniti tvoja navodila.

Razlaga: Ta verz prikazuje, kako duhovni nauki lahko razblinijo zmedenost in dvome, če človek posluša z vero in odprtim umom. Ardžuna potrjuje, da je njegova zmedenost izginila, da si je povrnil spomin in da je zdaj, zahvaljujoč Krišnini milosti, brez dvomov in pripravljen izpolniti Krišnine ukaze. Duhovna prebuditev vedno pride s pomočjo Božanske milosti, in ko je človek brez dvomov, lahko deluje samozavestno in namensko.

18-74

Sandžaja je rekel: Tako sem slišal ta čudoviti pogovor med dvema velikima dušama – Vasudevom (Krišno) in Partho (Ardžuno). In tako čudovita so Krišnina sporočila, da se mi dvigujejo dlake.

Razlaga: V tem verzu Sandžaja, ki je pripovedovalec, izraža svoje spoštovanje in občudovanje nad pravkar slišanim pogovorom med Krišno in Ardžuno. Ta pogovor je bil tako čudovit in duhovno vznesen, da se mu dvigujejo dlake, tj. čuti globoko duhovno vznemirjenje, in da ta verz kaže močan vpliv naukov Bhagavad Gite na poslušalca.

18-75

Z milostjo Vjasadeve sem slišal te najbolj skrivnostne in onstranske nauke neposredno od vladarja duhovne modrosti Krišne, ki jih je sam razložil Ardžuni.

Razlaga: V tem verzu Sandžaja izraža hvaležnost Vjasadevu, ki je s svojo duhovno močjo omogočil Sandžaji, da sliši ta najbolj skrivnosten in onstranski nauk, ki ga je Krišna, vladar duhovne modrosti, sam razložil Ardžuni. Sandžaja se zaveda, da je to edinstvena priložnost, da sliši Božansko razodetje neposredno iz Božjih ust.

18-76

O, vladar, ko se znova in znova spominjam tega čudovitega in svetega pogovora med Krišno in Ardžuno, se radostim in me vsak trenutek preplavlja vznemirjenje.

Razlaga: V tem verzu Sandžaja izraža svoja globoka čustva, ki jih čuti, ko se spominja čudovitega in svetega pogovora med Krišno in Ardžuno. Vsakič, ko se spomni tega pogovora, se radosti in čuti duhovno vznemirjenje, in da to kaže, da ima nauk Bhagavad Gite dolgotrajen in močan vpliv na zavest poslušalca.

18-77

O, vladar, ko se spomnim Krišnove čudovite podobe, me preplavi še večje začudenje in se znova veselim.

Razlaga: V tem verzu se Sandžaja spominja ne samo vsebine pogovora, temveč tudi Krišnove čudovite kozmične podobe, ki jo je Krišna razkril Ardžuni. Ta spomin v Sandžaji povzroči še večje začudenje in duhovno veselje, in da to kaže na veličino in lepoto Krišnove božanske manifestacije, ki pusti neizbrisen vtis na opazovalca.

18-78

Kjer koli je Krišna, Gospod vseh duhovnih učiteljev, in kjer koli je Ardžuna, veliki lokostrelec, tam bodo zagotovo tudi veličastnost, zmaga, nenavadna moč in morala. Takšno je moje mnenje.

Razlaga: V tem verzu Sandžaja izraža svoje prepričanje, da kjer koli je Krišna, Gospod vseh duhovnih učiteljev, in Ardžuna, veliki lokostrelec, tam bodo zagotovo tudi veličastnost, zmaga, nenavadna moč in morala. To pomeni, da božanska prisotnost in zvesto sledenje duhovnim načelom zagotavljata blaginjo in pravičnost, in da ta verz zaključuje Bhagavad Gito s prepričanjem o zmagi Božje moči in pravičnosti.