1-1

Dhritaraštra je rekel: Na polju Kurukšetra, na polju pravičnosti, ko se želi bojevati, Sandžaja, kaj počnejo moji sinovi in ​​sinovi Pandu?

Razlaga: Ta verz uvaja Bhagavadgito z vprašanjem slepega kralja Dhritaraštre svojemu svetovalcu Sandžaji. Dhritaraštra želi izvedeti, kaj se dogaja na polju Kurukšetra, kjer so se zbrali njegovi sinovi (Kaurave) in njegovi nečaki (Pandave), da bi se borili. Polje Kurukšetra se imenuje polje pravičnosti, ker je kraj, kjer so se v davnini bojevale številne pomembne bitke, ki so določile izid pravičnosti in krivice.

1-2

Sandžaja je rekel: Ko je kralj Durjodhana videl Pandavsko vojsko, razporejeno za boj, je odšel k svojemu učitelju in izgovoril te besede.

Razlaga: Sandžaja začne pripovedovati o dogodkih na bojišču Kurukšetra. Durjodhana, vodja in kralj Kaurav, vidi, da je Pandavska vojska razporejena za boj. Nato se obrne na svojega učitelja Drono – ki je bil vojaški inštruktor tako za Kaurave kot za Pandave – da bi razpravljal o situaciji. Ta verz poudarja Durjodhanovo zaskrbljenost in morebitno vznemirjenost, ker je sovražnikova vojska dobro pripravljena in razporejena. Njegov odhod k učitelju nakazuje na njegovo željo po nasvetu ali navodilih pred začetkom bitke.

1-3

O, učitelj, poglej veliko pandavsko vojsko, ki jo je tako spretno razporedil tvoj nadarjeni učenec, sin Drupade.

Razlaga: Durjodhana se obrne na Drono in ga spomni, da pandavsko vojsko vodi njegov učenec Dhrštadjumna, sin Drupade. To je pomembna točka, saj je bil Drupada, oče Dhrštadjumne, najhujši Dronov sovražnik. Durjodhana izpostavlja to dejstvo, morda da bi izzval Dronov čustven odziv ali poudaril, da se njegov učenec zdaj bori proti njemu. To poudarja Durjodhanovo taktično razmišljanje, njegov poskus zaostritve situacije, pa tudi pripravo Drone za boj s svojim nekdanjim učencem.

1-4

V tej vojski je veliko junaških lokostrelcev, ki so po borilnih veščinah podobni Bhimi in Ardžuni; veliki bojevniki kot Satjaki, Virata in Drupada.

Razlaga: Durjodhana nadaljuje z opisom najpomembnejših bojevnikov pandavske vojske. Izpostavlja Satjakija, Virato in Drupadu, ki so vsi pogumni in izjemni bojevniki, podobni Bhimi in Ardžuni. Džujudhana je Satjaki. Ti bojevniki veljajo za izjemne bojevnike, ki se lahko hkrati borijo z mnogimi nasprotniki. Durjodhana verjetno omenja moč teh junakov, da bi svoji vojski pokazal močan položaj nasprotnika in jih pripravil na prihajajočo bitko.

1-5

Skupaj z njimi so taki veliki, junaški in mogočni bojevniki, kot so Dhrištaketa, Čekitana, Kaširadža, Purudžita, Kuntibhodža in Šaibja.

Razlaga: Durjodhana še naprej našteva izjemne bojevnike pandavske vojske, ki so vsi znani po svoji hrabrosti in junaštvu. Dhrištaketa je kralj države Čedi, Čekitana je še en junak, medtem ko je Kaširadža, ki predstavlja državo Kaši (današnji Varanasi), posebej izpostavljen zaradi svojega junaštva. Purudžit in Kuntibhođa sta iz Kuntijeve družine, Šaibja pa je znan po svoji hrabrosti in moči. Ti bojevniki so med ljudmi pomembni, kar kaže na njihovo odličnost in sposobnost na bojišču. Durjodhana poudarja veličino sovražnikovih bojevnikov, da bi ustvaril vtis o moči Pandavske vojske.

1-6

Tam sta tudi mogočni Judhāmanju in drzni Utamodža, pa tudi Subhadrijin sin in Draupadini sinovi. Vsi so izjemni bojevniki na bojnih vozovih.

Razlaga: Durjodhana nadaljuje z naštevanjem junakov na strani Pandavov. Judhāmanju in Utamodža sta dva izjemna bojevnika iz pandavske vojske, oba izstopata po svoji hrabrosti in junaštvu. Abhimanju, ki je sin Subhadre in Ardžune, je mlad, a nadarjen bojevnik. Poleg tega so omenjeni Draupadini sinovi, ki so tudi izjemni bojevniki. Vsi ti bojevniki so označeni kot izjemni bojevniki na bojnih vozovih, kar kaže na njihovo sposobnost boja z več nasprotniki hkrati. Durjodhana poudarja moč pandavske vojske in izjemne bojevnike, ki so pripravljeni stati nasproti Kauravom.

1-7

Toda, o, najboljši med dvakrat rojenimi, zaradi naših velikih bojevnikov spoznajte tiste, ki so še posebej spretni pri vodenju moje vojske. Povedal ti jih bom, da boš vedel.

Razlaga: Durjodhana zdaj preusmeri pozornost z Pandavskih sil in se osredotoči na izjemne voditelje svoje vojske. Nagovori Drono (najboljšega med dvakrat rojenimi), ki je njihov vojaški učitelj in poveljnik, in ga začne seznanjati z glavnimi bojevniki Kauravske vojske. V skladu z indijsko tradicijo so »dvakrat rojeni« tisti, ki pripadajo prvim trem kastam. Durjodhana želi poudariti, da so tudi na njihovi strani pomembni in močni voditelji, ki se lahko postavijo po robu Pandavskim silam. Ta verz razkriva Durjodhanovo taktično razmišljanje in prizadevanja, da bi motiviral svojo stran, tako da pokaže na moč in pomembnost njihovih voditeljev.

1-8

Na tvoji strani so osebnosti, kot si ti sam, Bhišma, Karna, Kripa, Ašvathāmana, Vikarna in Bhūrišrava.

Razlaga: Durjodhana našteje nekaj najpomembnejših voditeljev Kauravske vojske, pri čemer poudarja njihovo izjemno moč in spretnosti na bojišču. Najprej nagovori Drono, nato pa omeni Bhišmo, ki je najstarejši bojevnik in vrhovni poveljnik njihove vojske. Karna, polbrat Pandavov, je znan po svojem velikem junaštvu in zvestobi Durjodhani, medtem ko je Kripa znan po svoji nepremagljivosti. Ašvatthāma, Dronov sin, je močan bojevnik, Vikarna pa je eden od bratov Durjodhane. Bhūrišrava je znan po svoji hrabrosti in sposobnosti v boju. S tem seznamom Durjodhana poudarja, da so tudi na njegovi strani prav tako močni in mogočni bojevniki kot v pandavski vojski, da bi motiviral in prepričal svojega učitelja in zaveznike o svoji moči.

1-9

Tu je tudi veliko drugih junakov, ki so pripravljeni dati svoja življenja zame. Vsi so oboroženi z različnim orožjem in dobro poznajo umetnost vojskovanja.

Razlaga: Durjodhana poudarja, da na njegovi strani niso le izjemni bojevniki, ki jih je omenil že prej, temveč tudi mnogi drugi pogumni bojevniki, ki so se pripravljeni boriti in umreti zanj. Ti bojevniki so oboroženi z različnim orožjem in so posebej izkušeni v bojni umetnosti. Tukaj Durjodhana poskuša potrditi, da njegova vojska ni le polna slavnih in izjemnih voditeljev, ampak tudi številnih zvestih in izurjenih bojevnikov, ki so pripravljeni žrtvovati svoja življenja za njegovo zmago. Poudarja moč, disciplino in pripravljenost vojske na boj.

1-10

Naša moč je neizmerna in nas v celoti ščiti dedek Bhišma, medtem ko je moč Pandavov, ki jo skrbno varuje Bhima, omejena.

Razlaga: Durjodhana tukaj primerja svojo vojsko s pandavsko in izrazi prepričanje o premoči Kauravov. Trdi, da je njihova vojska, ki jo ščiti najstarejši in najbolj izkušen bojevnik Bhišma, neizmerno močna. Nasprotno pa je pandavska vojska, ki jo ščiti Bhima, opisana kot omejena ali manjša po moči. S to izjavo Durjodhana poskuša navdihniti svoje bojevnike s poudarjanjem, da sta moč in zaščita njihove vojske veliko večji zaradi Bhišmovega vodstva, kar je pomembno ne le v vojaškem, temveč tudi v moralnem smislu, saj je časten in spoštovan junak. To razkriva Durjodhanovo zanašanje na Bhišmo kot najmočnejši dejavnik pri uspehu vojske Kauravov.

1-11

Zdaj morate vsi izkazati vso podporo svojemu dedku Bhišmi, tako da zavzamete svoja določena mesta v vrstah vojske.

Razlaga: Durjodhana poziva svoje bojevnike, naj trdno zavzamejo svoje bojne položaje, hkrati pa izkazuje posebno skrb za zaščito Bhišme, saj je ta glavna moč vojske Kauravov. Durjodhana se zaveda, da je Bhišma ključnega pomena za njihovo vojsko, zato spodbuja bojevnike, naj si prizadevajo za njegovo zaščito. Navaja, da morajo vse enote vojske Kauravov delovati kot enotna celota, da bi zagotovili Bhišmino varnost, saj je on ključni element njihove strategije. Ta verz poudarja Bhišmin pomen in Durjodhanino željo, da bi ga zaščitil za vsako ceno.

1-12

Potem je Bhišma, junaški starešina dinastije Kuru, glasno zatrobil na svojo školjko, pri čemer je nastal zvok, podoben levjemu rjovenju, kar je Durjodhani prineslo veselje.

Razlaga: Bhišma, Kauravov dedek in največji bojevnik, želi navdihniti in spodbuditi Durjodhano, ki je prej izrazil zaskrbljenost glede prihajajoče bitke. Bhišma, ki je zelo izkušen in močan bojevnik, simbolično pokaže svoj pogum in moč, ko zatrobi na glasno školjko. To izraža pripravljenost na boj in nakazuje, da je popolnoma pripravljen na boj. Bhišmino dejanje je primerljivo z levjim rjovenjem, ki simbolizira moč in avtoriteto, in njegov namen je ustvariti moralno podporo in samozavest za Durjodhano in njegovo vojsko.

1-13

Potem so nenadoma začele zveneti školjke, bobni, ročni bobni, zvonovi in rogovi, in nastal je gromovit hrup.

Razlaga: Ta verz opisuje zvok, ki se zasliši na začetku bitke. Po tem, ko je Bhišma zatrobil na školjko, so se mu pridružili tudi preostali bojevniki vojske Kauravov, ki so igrali različne bojne inštrumente, kot so školjke, bobni, ročni bobni in rogovi. Ta kaskada zvokov simbolizira pripravljenost vojske, da začne boj. Hrup je bil silovit in močan, kar je pričalo o moči Kauravov in njihovi nameri, da se bodo v boj podali z veliko energijo in samozavestjo. Ta kaotična in močna mešanica zvokov je povečala napetost in podžgala vojake za boj.

1-14

Na drugi strani pa sta tako Gospod Krišna kot Ardžuna, ki sta bila v veličastni kočiji, ki so jo vlekli beli konji, zatrobila na svoje transcendentalne školjke.

Razlaga: Ta verz opisuje trenutek Krišne in Ardžune, ko se pripravljata na začetek bitke. Stojita na svoji mogočni bojni kočiji, ki jo vlečejo beli konji, ki simbolizirajo čistost in plemenitost. Krišna in Ardžuna, oba trobita na svoje božanske školjke. Trobljenje na školjke tradicionalno simbolizira začetek boja in božansko podporo, v tem primeru nakazuje njuno samozavest in božansko zaščito. Ta trenutek zaznamuje bližajoči se začetek bitke z veliko močjo in samozavestjo s strani Pandavov.

1-15

Gospod Krišna je zatrobil na svojo školjko, Ardžuna je zatrobil na svojo, Bhima, izvajalec močnih dejanj, pa je zatrobil na svojo grozljivo školjko.

Razlaga: V tem verzu Krišna zatrobi na svojo školjko, Ardžuna na svojo in Bhima, izvajalec močnih dejanj, zatrobi na svojo grozljivo školjko. Vsaka školjka ima posebno ime, ki nakazuje božansko zaščito svojega lastnika in pripravljenost na boj. Ta verz poudarja odličnost in pomen vsakega junaka v prihajajoči bitki, pri čemer odraža njihovo božansko zaščito in pripravljenost na boj.

1-16

Kralj Judhišthira, Kuntijev sin, je zatrobil na svojo školjko, Nakula in Sahadeva pa sta zatrobila na svoji.

Razlaga: Judhišthira, ki se imenuje Kuntijev sin, je najstarejši brat Pandavov in je opisan kot pravičen kralj. Zatrobil je na svojo školjko, s čimer je simboliziral svojo poštenost in pravičnost, ki prinašata zmago. Nakula in Sahadeva sta dvojčka, mlajša brata Pandavov, in trobita na svoje školjke. Simbolika teh naslovov nakazuje njuno odličnost in predanost boju skupaj z drugimi brati Pandavov.

1-17

Veliki lokostrelec, kralj Kāši, mogočni Šikhandi, Dhrištadjumna, Virata in nepremagljivi Satjaki.

Razlaga: Ta verz našteva več izjemnih bojevnikov, ki so na strani Pandavov. Kralj Kāši je znan kot izjemen strelec, kar nakazuje njegovo spretnost v boju z lokom in puščicami. Šikhandi, ki je opisan kot mogočen bojevnik, je pomemben junak v bitki proti Bhišmi, saj ima posebno usodo, da se bori proti Bhišmi. Drštadjumna, ki je vrhovni poveljnik vojske Pandavov, je bil ustvarjen z božansko nalogo, da ubije Drono. Virata je junak, ki je pomagal Pandavom, ko so se skrivali v njegovem kraljestvu. Satjaki, ki je opisan kot nepremagljiv, je eden najzvestejših zaveznikov Pandavov in izjemen bojevnik.

1-18

Drupada, sinovi Draupadi in močni sin Subhadre, o vladar, so vsi kot eden zatrobili na svoje školjke.

Razlaga: V tem verzu se nadaljuje seznam pomembnih bojevnikov vojske Pandavov. Drupada je Draupadijin oče in izjemen zaveznik na strani Pandavov, ki je pomemben bojevnik v bitki. Draupadijini sinovi, ki se vsi borijo na strani svojega očeta in matere, so pomembni zavezniki Pandavov. Subhadrijin sin Abhimanju je opisan kot močan, kar simbolizira njegovo moč in pogum. Je mlad, a zelo sposoben bojevnik z veliko spretnostmi. Vsak od teh junakov trobi na svoje školjke, kar simbolizira njihovo pripravljenost na boj in enotnost v boju.

1-19

Zvoki različnih školjk so postali preglasni. Odmevajoč tako v nebesih kot na zemlji, so zlomili srca Dhritaraštrinim sinovom.

Razlaga: Ta verz opisuje, kako je zvok školjk, ki so jih zatrobile vojske Pandavov, povzročil gromovit hrup, ki je zlomil srca Dhritaraštrinim sinovom – Kauravom. Hrup se ni odmeval le na bojišču, temveč je napolnil tudi nebesa in zemljo, kar je nakazovalo njegovo nepredstavljivo moč in vpliv. Ta hrup je globoko pretresel in ranil srca Kauravov, kar je pričalo o moči in moralni moči vojske Pandavov, ki je grozila s prihodnjo zmago. Nakazuje, da so bili Pandavi polni samozavesti in odločenosti, medtem ko so Kauravi začeli čutiti nemir in strah, kar razkriva njihove notranje dvome pred prihajajočo bitko.

1-20

V tistem trenutku, o vladar, je Ardžuna, ki je stal na bojni kočiji, na kateri je vihrala zastava s Hanumanovim znamenjem, dvignil svoj lok in se pripravil, da izstreli puščice. Ko je Ardžuna pogledal na Dhritaraštrine sinove, ki so stali v bojni vrsti, je Ardžuna Krišni rekel te besede.

Razlaga: Ardžuna je imenovan Pandava – Pandujev sin, na njegovi zastavi pa je simbol opice, ki se nanaša na Hanumana, božansko opico in Ramovega privrženca. Simbol opice na zastavi je pomemben, saj Hanuman simbolizira moč, pogum in vzdržljivost, kar bo Ardžuna potreboval v tej bitki. Ko Ardžuna vidi, da so se Dhritaraštrini sinovi (Kauravi) razporedili in se pripravili na boj, se odzove tako, da dvigne svoj lok, s čimer pokaže pripravljenost na začetek boja. To nakazuje prihajajočo napetost bitke, v kateri se Ardžuna pripravlja, da bo vodil vojsko Pandavov proti Kauravom.

1-21

Ardžuna je rekel: O, brezgrašni, prosim, postavi moj bojni voz med obe vojski.

Razlaga: V tem verzu Ardžuna nagovarja Krišno z naslovom Ačjuta, kar pomeni tisti, ki nikoli ne pade ali nepremagljivi. Ta naslov simbolizira Krišnovo božansko nezmotljivost in stalnost. Krišna v tem boju služi kot Ardžunov voznik, in Ardžuna ga prosi, naj postavi voz med obe vojski, da bi bolje pregledal bojišče.

1-22

Da bi lahko pogledal tiste, ki so se tukaj zbrali, željni boja, in s katerimi naj bi se križal v tem velikem boju.

Razlaga: Ardžuna pojasni, zakaj prosi Krišno, da postavi voz med obe vojski. Ardžuna želi pogledati tiste, ki so pripravljeni na boj, in videti svoje nasprotnike. Pomembno mu je, da pregleda bojišče, oceni situacijo in razume, s kom se bo moral boriti.

1-23

Naj vidim tiste, ki so prišli sem, da bi se borili, želeč ugajati zlobnemu sinu Dhritaraštre.

Razlaga: Ardžuna izraža željo videti ne samo nasprotnike, ampak tudi tiste, ki so se pridružili vojski Kauravov, da bi podprli Dhritaraštrovega sina Durjodhano, ki je opisan kot zloben ali s slabimi nameni. Ardžuna navaja, da tisti, ki podpirajo Durjodhano, delujejo z zlobnimi nameni, kar razkriva njegovo moralno stališče in odpor do tega konflikta.

1-24

Sandžaja je rekel: O, Bharatin potomec, tako nagovorjen, je Krišna postavil veličastni voz med obe vojski.

Razlaga: V tem verzu Sandžaja nadaljuje pripoved Dhritaraštri o dogodkih na bojišču. Krišna izpolni Ardžunovo prošnjo in postavi voz med obe vojski, kar Ardžuni omogoči boljši pregled nad bojiščem in obema vojskama.

1-25

Pred Bhišmo, Drono in vsemi ostalimi vladarji sveta je Gospod rekel: Partha, poglej vse zbrane Kuru.

Razlaga: V tem verzu Krišna postavi voz neposredno nasproti izjemnim bojevnikom Kauravov, vključno z Bhišmo in Drono – dvema pomembnima Ardžunovima učiteljema in starima družinskima prijateljema. Krišna tukaj nagovarja Ardžuno z imenom Partha, kar pomeni Kuntijev sin, s sklicevanjem na linijo njegove matere.

1-26

Tam, med vojskama obeh strani, je Ardžuna lahko videl svoje očete, dede, učitelje, strice, brate, sinove, vnuke, prijatelje, pa tudi svojega tasta in dobrotnike.

Razlaga: V tem verzu Ardžuna, imenovan Partha, ob pogledu na vojsko Kauravov vidi svoje sorodnike in bližnje - očete, dede, učitelje, strice, brate, sinove, vnuke in prijatelje. Ta prizor poudarja njegovo čustveno dilemo, saj se bo moral soočiti ne le z sovražniki, ampak tudi s svojimi bližnjimi, s katerimi je delil življenjske poti.

1-27

Ko je Kuntijev sin Ardžuna zagledal vse te različne prijatelje in sorodnike, ga je prevzelo globoko sočutje in rekel je:

Razlaga: V tem verzu Ardžuna, imenovan Kuntijev sin, ob pogledu na ljudi v obeh vojskah vidi ne le svoje najbližje sorodnike, ampak tudi taste in prijatelje. Tako odkrije, da je bojišče polno ljudi, ki so mu dragi, in da se bo moral soočiti ne le s tujimi sovražniki, temveč tudi z družinskimi člani in prijatelji.

1-28

Ardžuna je rekel: Moj dragi Krišna, ko vidim svoje prijatelje in sorodnike, ki so tako bojevniki predenj, čutim, da se mi tresejo noge in da se mi suši grlo.

Razlaga: V tem verzu je Ardžuno prevzel občutek usmiljenja in sočutja, ko vidi svoje sorodnike in prijatelje, ki so se pripravljeni boriti med seboj. Začne žalovati in dvomiti, ali je bitka prava pot, saj se bo moral soočiti s svojimi ljubljenimi.

1-29

Vse moje telo se trese, moji lasje vstajajo, moj lok Gāndiva mi drsi iz rok in moja koža gori.

Razlaga: V tem verzu Ardžuna opisuje svoje telesne in čustvene reakcije na videno na bojišču. Njegovo telo začne izgubljati moč in čuti fizično šibkost in tresenje. Ardžuna ne začne občutiti le čustvenega, temveč tudi fizično nelagodje, njegovo telo se začne tresti, lasje mu vstajajo, kar kaže na znake globoke zaskrbljenosti.

1-30

Ne morem več ostati tukaj. Pozabljam nase in moj um postaja nemiren. Vidim samo vzroke zla, o, Krišna, ubijalec demonov.

Razlaga: V tem verzu Ardžuna opisuje svojo naraščajočo čustveno in fizično izčrpanost. Ardžuna tudi čuti, kako ga koža srbi in mu postaja vse težje stati, kar nakazuje na njegov psihološki in čustveni zlom.

1-31

Ne vidim nobene koristi v tem, da bi v tej bitki pobil svoje sorodnike, niti ne želim kakršne koli zmage, kraljestva ali sreče, o moj dragi Krišna.

Razlaga: V tem verzu Ardžuna prizna, da vidi slabe znake prihajajoče bitke in zato začne dvomiti o smislu svojega sodelovanja v tej bitki. Jasno izrazi, da ne vidi nobene koristi ali blaginje, ki bi lahko izhajala iz tega, da bi v bitki ubil svoje sorodnike. Ardžunova moralna dilema narašča in čuti, da ne glede na to, ali bo zmagal ali izgubil, bodo izgube prevelike, da bi jih lahko upravičil. Ta verz kaže, da Ardžuna ne le dvomi o fizični bitki, ampak tudi začne dvomiti o duhovnem in moralnem pomenu same bitke, kar mu povzroča veliko notranjo nasprotovanje.

1-32

O Govinda, kakšno korist nam bo prineslo kraljestvo, sreča ali celo samo življenje, če so vsi tisti, zaradi katerih si to želimo, zdaj stali na tem bojišču?

Razlaga: V tem verzu Ardžuna nagovori Krišno kot Govindo, kar pomeni pastir krav ali tisti, ki daje užitek čutom, s čimer poudari Krišnino sposobnost, da daje materialno in duhovno blaginjo. Ardžuna postavlja retorično vprašanje o smislu vladanja in užitkov, ko so njegovi sorodniki in prijatelji – ljudje, zaradi katerih hrepeni po tem kraljestvu in sreči, ki jo prinaša – pred njim na bojišču.

1-33

O Madhusudana, ko so učitelji, očetje, sinovi, dedje, materini bratje, očetje žena, vnuki, svaki in vsi drugi sorodniki pripravljeni dati svoja življenja in posestva ter stojijo pred mano, zakaj bi jih želel ubiti, tudi če bi me sicer lahko ubili oni?

Razlaga: V tem verzu Ardžuna še naprej izraža svoje globoke dvome in notranji konflikt. Navaja, da isti ljudje, zaradi katerih se on in Pandavi borijo za vlado, užitek in srečo, zdaj stojijo v bitki, pripravljeni dati svoja življenja in premoženje. To še dodatno zaostruje njegovo dilemo, saj se zaveda, da bi zmaga v bitki, ki si jo je sprva želel v dobro svojih bližnjih, zdaj lahko vodila do njihove smrti in izgube.

1-34

O varuh vseh bitij, nisem pripravljen boriti se z njimi niti v zameno za vse tri svetove, kaj šele zaradi te zemlje. Kakšno zadovoljstvo bomo imeli, če bomo ubili Dhritaraštrove sinove?

Razlaga: V tem verzu Ardžuna izrazi svojo skrajno nenaklonjenost boju, rekoč, da tudi če bi mu ponudili oblast nad vsemi tremi svetovi (nebesa, zemljo in podzemna kraljestva), ne bi bil pripravljen boriti se in ubijati svojih sorodnikov. Poudari, da takšen boj ne bo prinesel nobenega zadovoljstva, ker bo zahteval previsoko moralno ceno. Ardžuna je popolnoma izgubil motivacijo za boj in ne vidi več smisla v bitki, ki bi zahtevala, da ubije svoje bližnje.

1-35

Greh nas bo prevzel, če bomo ubili take napadalce. Zato ni prav, da ubijamo Dhritaraštrove sinove in svoje prijatelje. Kaj bomo pridobili, o Krišna, soprog boginje sreče, in kako bomo lahko srečni, če bomo ubili svoje sorodnike?

Razlaga: V tem verzu Ardžuna nagovori Krišno kot Janardano, kar pomeni zagovornik ljudi ali tisti, ki uničuje zlobne. Ardžuna izrazi globoko moralno dilemo in pove, da nima veselja ob misli, da bi ubil Dhritaraštrove sinove (Kaurave), ker bi po njegovem mnenju z njihovim ubijanjem prestopili moralne meje in bi bili omadeževani z grehom.

1-36

O Janardana, čeprav ti možje, katerih srca je prevzela pohlepnost, ne vidijo nobene krivde v uničenju svoje družine ali sovražnosti s prijatelji.

Razlaga: V tem verzu Ardžuna še naprej izraža svoje moralne dvome in nagovori Krišno z naslovom Madhava, ki kaže na njegovo povezavo s srečo in božansko blaginjo. Ardžuna priznava, da bi bilo ubiti svoje bližnje, kar so v tem primeru Dhritaraštrovi sinovi in njegovi sorodniki, moralno nesprejemljivo.

1-37

Zakaj se mi, ki vidimo zločin v uničenju družine, ne bi vzdržali tega grešnega dela?

Razlaga: V tem verzu Ardžuna še naprej izraža svoje moralne dvome in razmišljanja o dejanjih Dhritaraštrovih sinov. Navaja, da so Kauravove misli zamegljene s pohlepom, zaradi česar so slepi za greh, ki izhaja iz uničenja družine in izdaje prijateljev.

1-38

Z uničenjem družine propadejo večne družinske tradicije in preostali iz družine padejo v nemoralnost.

Razlaga: V tem verzu Ardžuna še naprej izraža svoje moralne dvome in nagovori Krišno z naslovom Janardana, kar pomeni tisti, ki uničuje zlikovce. Ardžuna navaja, da imata on in brata Pandava jasno predstavo o posledicah, ki jih bo povzročilo uničenje družine, in ne razume, zakaj se ne morejo vzdržati tega greha.

1-39

Ko v družini prevlada nemoralnost, o Krišna, ženske v družini postanejo pokvarjene in iz dekadence žensk, o Vrišnijev potomec, prihajajo nezaželeni potomci.

Razlaga: V tem verzu Ardžuna pojasnjuje posledice, ki izhajajo iz uničenja družine zaradi vojne. Navaja, da so družinske dolžnosti in moralni red uničeni skupaj z družino samo. Dolžnost in morala, ki sta podporni sistem družine, varujeta njene etične dolžnosti in družbeni red. Ko se to izgubi, kaos, nemoralnost in zlo preplavijo celotno družino.

1-40

Ko v družini prevlada nemoralnost, o Krišna, ženske v družini postanejo pokvarjene in iz dekadence žensk, o Varšneja, prihajajo nezaželeni potomci.

Razlaga: Ardžuna še naprej razlaga posledice nepravičnosti. Navaja, da so, če prevlada nepravičnost, pokvarjene ženske družine, ki vzdržujejo družinske vrednote in moralni red. To vodi v propad družbenega reda in pojav nezaželenih potomcev.

1-41

Neželeno povečanje potomcev zagotovo vodi v pekel tako za družino kot za tiste, ki uničujejo družinske tradicije. Predniki takih padlih družin trpijo, ker jim ne prinašajo več darov vode in ritualnih daritev.

Razlaga: V tem verzu Ardžuna razlaga nadaljnjo verigo družbenih in duhovnih posledic, ki izhajajo iz uničevanja družine in širjenja krivic. Mešana ureditev, ki izhaja iz družbenega kaosa in moralnega propada, vodi ne le k trpljenju živih, temveč tudi k trpljenju duhov prednikov. Članom družine je namenjen pekel, ker ritualne daritve prednikov, kot so hrana ali ritualni darovi mrtvim in voda, ki so bistveni za mir duše po smrti, niso več izvedene, ker družina propada. Uničevalci družine in sama družina padejo v pekel, ker se ti obredi, ki so potrebni za duhovni red in blaginjo, ne izvajajo.

1-42

Z zlimi dejanji, ki jih storijo tisti, ki uničujejo družinske tradicije in tako povzročajo rojstvo neželenih potomcev, se uničijo vse vrste dejavnosti za razvoj skupnosti in družinsko blaginjo.

Razlaga: V tem verzu Ardžuna nadaljuje z razlago posledic, ki jih povzroča uničenje družine in nastanek mešane ureditve. Opozarja, da so zaradi teh grehov in prekrškov uničene tako dolžnosti družine kot tudi družbene norme, ki so bistvene za stabilnost družbe in večni red.

1-43

O Krišna, branilec ljudstva, od zaporedja učiteljev sem slišal, da tisti, katerih družinske tradicije so uničene, vedno prebivajo v peklu.

Razlaga: V tem verzu Ardžuna še naprej izraža svojo zaskrbljenost nad uničenjem družinske dolžnosti. Krišno nagovarja kot branilca ljudi in opozarja, da ko so družinske dolžnosti uničene, so ljudje obsojeni na neomejeno življenje v peklu. Ta misel temelji na nauku prednikov, ki so ga slišali Ardžuna in drugi ljudje.

1-44

O, kako čudno je, da se pripravljamo storiti tako velike grehe. Zaradi želje, da bi uživali kraljevo srečo, smo pripravljeni ubiti svoje sorodnike.

Razlaga: V tem verzu Ardžuna izraža globoko obžalovanje in grozo nad grehom, ki bi ga lahko storili on in njegovi zavezniki, če bi sodelovali v vojni. Poudarja, da je lakomnost po kraljestvu in materialnih užitkih glavni razlog, zakaj so pripravljeni pobiti svoje najbližje, kar se mu zdi moralno nesprejemljivo.

1-45

Raje bi, da me sinovi Dhritaraštre z orožjem v rokah ubijejo na bojišču, ne da bi se upiral in neoborožen.

Razlaga: V tem verzu Ardžuna izraža željo, da ne bi nasprotoval in bil brez orožja, saj meni, da bi bila, če bi bil ubit na bojišču, to boljša rešitev kot aktivno sodelovati v boju proti svojim sorodnikom in s tem prevzeti odgovornost za njihovo smrt. Misli, da bi bila taka smrt moralno manj težka kot ubijanje sorodnikov in prevzemanje greha, ki bi ga povzročilo sodelovanje v vojni.

1-46

Sandžaja je rekel: Ko je to rekel na bojišču, je Ardžuna odložil svoj lok in puščice ter sedel na bojni voz, njegov um je zajela žalost.

Razlaga: Ta verz zaznamuje Ardžunov čustveni zlom na bojišču. Po svojih globokih izjavah o nesmiselnosti vojne in moralnih dvomih odloži svoj lok in puščice, kar simbolizira njegovo odrekanje boju. Ardžuna fizično sede na zadnji del bojnega voza, s čimer izraža svojo željo, da se distancira od bitke, saj je njegov um preplavljen z žalostjo in žalovanjem.