-1- -2- -3- -4- -5- -6- -7- -8- -9- -10- -11- -12- -13- -14- -15- -16- -17- -18-
12-1
Arđuna je vprašal: Kdo velja za popolnejšega – tisti, ki ti vedno primerno služi z vdanostjo, ali tisti, ki časti nerazodeto, večno?
Razlaga: V tem verzu Arđuna želi pojasniti, kdo velja za popolnejšega izvajalca duhovne discipline od dveh poti k zavedanju Boga – ali služenje Bogu kot personificiranemu bitju ali čaščenje nerazodetega, brezobličnega Absoluta. Sprašuje, kateri od teh častilcev je bolje utrjen v duhovni praksi.
12-2
Vrhovni Gospod je rekel: Tisti, ki svoj um usmerijo k Moji osebni podobi in Mi vedno služijo z veliko in transcendentalno vero, so v Mojih očeh najbolj popolni.
Razlaga: V tem verzu Krišna odgovori, da so tisti, ki so s prisrčno vero usmerili svoj um k Njegovi osebni podobi in Mu vedno služijo, v Njegovih očeh najbolj popolni. Tu je poudarek na ustvarjanju osebnega odnosa z Bogom in služenju z ljubeznijo in predanostjo.
12-3
Tisti pa, ki popolnoma služijo nerazodetem, nedoumljivem, vseprisotnem, nepredstavljivem, nespremenljivem, nepremičnem in večnem – neosebnemu razumevanju Božanskega.
Razlaga: V tem verzu Krišna začne odgovarjati o tistih, ki častijo nerazodeti, neosebni aspekt Božanskega. Opisuje to pot, pri čemer poudarja, da vključuje služenje nerazodetemu, ki je onkraj zaznavanja čutil, vseprisoten, nepredstavljiv, nespremenljiv, nepremičen in večen.
12-4
Uravnotežijo vse čute, so enakomerno razpoloženi v vseh situacijah in delujejo v korist vseh bitij, nazadnje dosežejo Mene.
Razlaga: Nadaljujoč z odgovorom o častilcih nerazodetega, Krišna navaja, da tisti, ki so sposobni uravnotežiti vse svoje čute, ohraniti enakomeren odnos v vseh situacijah in delujejo v korist vseh bitij, na koncu dosežejo Njega. Ta pot zahteva visoko raven samodiscipline in notranjega miru.
12-5
Tistim, katerih um je navezan na neosebni, nerazodeti aspekt Božanskega, je težje doseči uspeh, saj je utelešenim bitjem težko doseči cilj, ki gre po tej poti.
Razlaga: V tem verzu Krišna pojasnjuje, da tisti, ki so navezani na neosebni, nerazodeti aspekt Božanskega, težje napredujejo na duhovni poti, saj utelešenim bitjem težko dosežejo to razumevanje neosebnega, nerazodetega Absoluta.
12-6
Toda tiste, ki služijo Meni, vse svoje dejavnosti posvečajo Meni, se z neomajno predanostjo vključujejo v duhovno služenje, nenehno meditirajo o Meni in name usmerjajo svoj um.
Razlaga: V tem verzu se Krišna ponovno obrne k tistim, ki služijo Njemu kot poosebljenemu Bogu. Poudarja, da tisti, ki mu posvetijo vse svoje dejavnosti, se z neomajno predanostjo vključujejo v duhovno služenje, nenehno meditirajo o Njem in nanj usmerjajo svoj um, gredo po lažji poti.
12-7
Njih, o Arjuna, jaz hitro rešim iz oceana rojstva in smrti.
Razlaga: Krišna obljublja, da bo tiste, ki so mu posvetili vse svoje dejavnosti in se z neomajno predanostjo vključujejo v duhovno služenje, nenehno meditirajo o Njem in nanj usmerjajo svoj um, hitro rešil iz oceana rojstva in smrti, tj. iz trpljenja materialne eksistence in cikla prerajanja.
12-8
Preprosto usmeri svoj um k Meni, Vrhovnemu Božanskemu Bitju, in potopi vse svoje razumevanje v Mene. Tako boš vedno živel v Meni, o tem ni dvoma.
Razlaga: V tem verzu Krišna ponovno poudarja, kako pomembno je usmeriti svoj um k Njemu in potopiti svoj razum vanj, saj bo človek s tem vedno živel v Bogu. Krišna obljublja, da bodo tisti, ki so tega sposobni, vedno živeli v Njem, in o tem ni nobenega dvoma.
12-9
Moj dragi Arjuna, osvajalec bogastva, če ne moreš svojega uma neovirano usmeriti k Meni, potem sledi urejevalnim načelom duhovne prakse. Na ta način razvij v sebi željo, da bi me dosegel.
Razlaga: V tem verzu Krišna ponuja alternativo tistim, ki ne morejo takoj v celoti usmeriti svojega uma k Njemu. Ta alternativa je slediti urejevalnim načelom duhovne prakse, da bi postopoma razvili željo, da bi dosegli Boga. Ta praksa vključuje redne molitve, rituale in druge duhovne vaje.
12-10
Če ne moreš slediti načelom duhovne prakse, se potem trudi delati zame. Ker boš delal zame, boš dosegel popolnost.
Razlaga: V tem verzu Krišna ponuja še eno alternativo – če človek ne more slediti načelom duhovne prakse, si mora prizadevati delati za Boga. To pomeni izvajati svoje vsakodnevne dolžnosti z mislijo na Boga in svoje delo posvetiti Njemu, kajti s posvečanjem svojega dela Bogu lahko človek doseže duhovno popolnost. Tako lahko človek doseže duhovno popolnost tudi brez strogega upoštevanja ritualov.
12-11
Vendar, če ne moreš delati, zavesten o Meni, potem se trudi odpovedati se vsem sadovom svojega dela in biti samozadosten.
Razlaga: V tem verzu Krišna daje še en nasvet – če človek ne more delati, zavedajoč se Boga, se mora truditi odpovedati se vsem sadovom svojega dela. To pomeni izvajati svoje dolžnosti brez navezanosti na rezultat in biti pripravljen sprejeti vse, kar da Bog. Takšna odpoved pomaga razviti notranji mir in biti samozadosten. Takšno delovanje pomaga osvoboditi se sebičnosti in razviti notranji mir.
12-12
Če tega ne moreš, se posveti izpopolnjevanju znanja. Vendar je meditacija boljša od znanja, in boljša od meditacije je odpoved vsem sadovom dela, kajti z odpovedjo vsem sadovom dela lahko dosežemo mir.
Razlaga: V tem verzu Krišna ponuja hierarhijo v duhovnem razvoju, pri čemer navaja, da je meditacija boljša od znanja, in boljša od meditacije je odpoved vsem sadovom dela, kajti z odpovedjo vsem sadovom dela lahko dosežemo mir. Če se človek ne more odpovedati sadovom svojega dela, se mora posvetiti izpopolnjevanju znanja. Vendar je meditacija boljša od znanja, in najboljša je odpoved vsem sadovom dela, saj vodi k pravemu notranjemu miru.
12-13
Tisti, ki ni sovražen do nikogar, ampak je prijazen prijatelj vsem bitjem, ki se ne šteje za lastnika in je osvobojen lažnega ega, ki je enak v trpljenju in sreči, ki je strpen.
Razlaga: V tem verzu Krišna začne naštevati lastnosti, ki jih ima človek, ki je dosegel visoko stopnjo duhovnega razvoja. Tak človek ni sovražen do nikogar, je prijazen in prijateljski do vseh bitij, se ne šteje za lastnika, je osvobojen egoizma in lahko ohranja ravnotežje v trpljenju in sreči, ter je strpen do drugih. Strpen je tudi do drugih.
12-14
Vedno zadovoljen, se z odločnostjo posveča duhovnemu služenju, čigar um in inteligenca sta usmerjena k Meni, ta, ki mi tako služi, mi je zelo drag.
Razlaga: Krišna v nadaljevanju opisa dodaja, da je tak človek vedno zadovoljen, se z odločnostjo posveča duhovnemu služenju in da sta njegov um in inteligenca usmerjena k Bogu, zato je zelo drag Krišni. Tak predan služabnik je zelo drag Krišni.
12-15
Tisti, ki ne vznemirja drugih in ga drugi ne vznemirjajo, ki je miren v veselju, žalosti, strahu in nemiru, je meni zelo drag.
Razlaga: V tem verzu Krišna nadaljuje z opisom lastnosti, ki jih ima duhovno razvit človek. Tak človek ne vznemirja drugih s svojimi dejanji ali besedami, niti ga ne vznemirjajo dejanja drugih ljudi. Sposoben je ohranjati mir v vseh situacijah - v veselju, žalosti, strahu in nemiru, zato je zelo drag Krišni. Tak človek je zelo drag Krišni.
12-16
Moj predani služabnik, ki ni odvisen od običajnega poteka dogodkov, ki je čist, spreten, brez skrbi in trpljenja in ne stremi k doseganju rezultata, je meni zelo drag.
Razlaga: V tem verzu Krišna dodaja, da mu je zelo drag tisti služabnik, ki ni odvisen od običajnega poteka dogodkov, ki je čist v svojih mislih in dejanjih, ki zna delovati v skladu z okoliščinami, je brez skrbi in trpljenja in ne stremi k doseganju kakšnega določenega rezultata pri svojem delovanju, ker preprosto izpolnjuje svojo dolžnost brez navezanosti. Preprosto izpolnjuje svojo dolžnost brez navezanosti.
12-17
Tisti, ki se ne veseli, ne žalosti, ne žaluje, ne želi in ki se je odpovedal dobremu in zlu, ta, ki mi tako služi, mi je zelo drag.
Razlaga: V tem verzu Krišna nadaljuje z opisom lastnosti, ki jih ima duhovno razvit človek. Tak človek se ne prepusti veselju ali žalosti, ne žaluje za izgubljenim in ne želi pridobiti ničesar zase. Odpovedal se je dobremu in zlu, zato je zelo drag Krišni, saj razume, da je vse božja volja. Tak predan služabnik je zelo drag Krišni.
12-18
Tisti, ki je enak do prijateljev in sovražnikov, ki je ravnodušen do časti in sramote, vročine in mrazu, sreče in nesreče, slave in neslave, ki je vedno svoboden od škodljive družbe.
Razlaga: V tem verzu Krišna nadaljuje z naštevanjem lastnosti duhovno razvitega človeka. Tak človek je enak do prijateljev in sovražnikov, nanj ne vplivajo čast in sramota, vročina in mraz, sreča in nesreča, slava in neslava. Vedno se izogiba škodljivi družbi, ki bi lahko negativno vplivala na njegovo duhovno stanje.
12-19
Vedno zadovoljen in tih, ravnodušen do bivališča, ki je trdno utemeljen v znanju in mi z vdanostjo služi, ta je meni zelo drag.
Razlaga: Krišna ob zaključku tega naštevanja dodaja, da je duhovno razvit človek vedno zadovoljen in tih, ravnodušen do svojega bivališča, trdno utemeljen v duhovnem znanju in z vdanostjo služi Bogu, in tak človek je zelo drag Krišni. Tak človek je zelo drag Krišni.
12-20
Tisti, ki hodijo po tej neuničljivi poti predanega služenja in se z vero popolnoma predajo Meni, ter si Me naredijo za svoj najvišji cilj, so mi izjemno dragi.
Razlaga: V tem verzu Krišna zaključi 12. poglavje in ponovno poudari, da so tisti, ki hodijo po neuničljivi poti predanega služenja, se mu popolnoma predajo in ga naredijo za svoj najvišji cilj, njemu izjemno dragi. To poglavje je posvečeno razlagi poti predanega služenja in opisu lastnosti, ki jih ima duhovno razvit človek, ki sledi tej poti.
-1- -2- -3- -4- -5- -6- -7- -8- -9- -10- -11- -12- -13- -14- -15- -16- -17- -18-