16-1

Vrhovni Gospod je rekel: Neustrašnost, očiščenje duhovne biti, gojenje duhovnega znanja, dobrodelnost, samoobvladovanje, žrtvovanje, preučevanje Ved, askeza in preprostost.

Razlaga: V tem verzu Krišna začne naštevati božanske lastnosti, ki so značilne za tiste, ki hodijo po poti duhovnega razvoja. Te lastnosti so neustrašnost, očiščenje duhovne biti, gojenje duhovnega znanja, dobrodelnost, samoobvladovanje, žrtvovanje, preučevanje Ved, askeza in preprostost. Te lastnosti pomagajo človeku, da se osvobodi omejitev materialnega sveta in se približa Božanskemu.

16-2

Nenasilje, resnicoljubnost, brez jeze, odpovedovanje, mir, vzdržnost od hvaljenja, sočutje do vseh bitij, brez pohlepa, blagost, sramežljivost in neomajna odločnost.

Razlaga: V tem verzu Krišna nadaljuje z naštevanjem božanskih lastnosti. To so nenasilje, resnicoljubnost, brez jeze, odpovedovanje materialni navezanosti, mir, vzdržnost od hvaljenja drugih, sočutje do vseh živih bitij, brez pohlepa, blagost, sramežljivost oziroma sposobnost čutiti sram zaradi napačnega ravnanja in neomajna odločnost na duhovni poti.

16-3

Moč, odpuščanje, potrpežljivost, čistost, brez zavisti in želje po časti – te transcendentalne lastnosti, o potomec Bharate, so značilne za božanske entitete, ki so obdarjene z božansko naravo.

Razlaga: V tem verzu Krišna zaključi z naštevanjem božanskih lastnosti. To so moč, odpuščanje, potrpežljivost, čistost, brez zavisti in želje po časti. Te transcendentalne lastnosti so značilne za božanske entitete, ki so obdarjene z božansko naravo.

16-4

Ponos, arogantnost, domišljavost, jeza, grobost in nevednost – te lastnosti, o Partha, so značilne za tiste, ki imajo demonsko naravo.

Razlaga: V tem verzu Krišna začne opisovati demonske lastnosti, ki so nasprotne božanskim. Te lastnosti so ponos, arogantnost, domišljavost, jeza, grobost in nevednost. Značilne so za tiste, katerih zavest je prevzela demonska narava in so daleč od duhovnega razumevanja.

16-5

Menijo, da božanske lastnosti vodijo k osvoboditvi, demonske pa k suženjstvu. Ne žalosti se, o sin Panduja, rojen si bil z božanskimi lastnostmi.

Razlaga: V tem verzu Krišna pojasnjuje, da božanske lastnosti vodijo k osvoboditvi od trpljenja in vezi materialnega sveta, medtem ko demonske lastnosti vodijo k nadaljnjemu suženjstvu materiji. Ne žalosti se, o sin Panduja, rojen si bil z božanskimi lastnostmi, kar pomeni, da ima potencial za dosego duhovne osvoboditve.

16-6

O Partha, na tem svetu sta dve vrsti ustvarjenih bitij. Ene se imenujejo božanske, druge pa demonske. Izčrpno sem ti že povedal o božanskih lastnostih. Zdaj prisluhni mojemu pripovedovanju o demonskih.

Razlaga: V tem verzu Krišna pojasnjuje, da sta na tem svetu dve vrsti ustvarjenih bitij – božanska in demonska. Izčrpno je povedal o božanskih lastnostih in zdaj se pripravlja na opis demonskih lastnosti in njihovega vpliva na človekovo življenje.

16-7

Tisti, ki so demonski, ne vedo, kaj je treba storiti in česa ne. V njih ni niti čistosti, niti pravilnega delovanja, niti resnice.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje nezmožnost demonskih bitij, da bi razlikovala med pravilnim in napačnim delovanjem. Primanjkuje jim čistosti, pravilnega vedenja in razumevanja resnice. Ne vedo, kako ravnati v skladu z duhovnimi načeli in moralnimi normami.

16-8

Pravijo, da je ta svet neresničen, brez osnove in brez Boga, ki bi ga upravljal. Pravijo, da je nastal iz spolne sle in da nima drugega vzroka kot poželenje.

Razlaga: V tem verzu Krišna razkriva zmotna prepričanja demonskih bitij o zgradbi in pomenu sveta. Zanikajo obstoj Boga, menijo, da je svet nerealen, brez osnove in da je edina gonilna sila poželenje in spolna sle.

16-9

S tem prepričanjem se demonski, ki so se izgubili in nimajo razuma, ukvarjajo z groznimi, zlimi dejanji, ki so namenjena uničenju sveta.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje dejanja demonskih bitij, ki izhajajo iz njihovih zmotnih prepričanj. Izgubili so stik s svojo pravo naravo, ravnajo nerazumno in se ukvarjajo z zlimi, destruktivnimi dejanji, ki so usmerjena k uničenju sveta, ker nimajo razuma. Njihova dejanja so v nasprotju s harmonijo narave in duhovnimi načeli.

16-10

Zatočišče najdejo v nezadovoljivem poželenju in pogrezajo v ponos, domišljavost in lažno častihlepje, demonski, ki so vedno v oblasti zmot, se oklepajo minljivega in se zavezujejo k nečistim dejanjem.

Razlaga: V tem verzu Krišna pojasnjuje motivacijo demonskih bitij. Zatočišče najdejo v nezadovoljivem poželenju, ki ga nikoli ni mogoče v celoti zadovoljiti, in so pogreznjeni v ponos, domišljavost in lažno častihlepje, kar vodi v zmote in navezanost na minljive, lažne vrednote, prav tako pa se zavezujejo k nečistim dejanjem.

16-11

Menijo, da je zadovoljevanje čutil do konca življenja najvišja potreba človeštva. Zato je njihov nemir neizmeren. Povezani s tisočerimi željami in potopljeni v poželenje in jezo, si prizadevajo za denar z nezakonitimi sredstvi, da bi zadovoljili svoje čutne želje.

Razlaga: V tem verzu Krišna nadaljuje z opisom zmotnega pogleda na življenje demonskih bitij. Menijo, da je zadovoljevanje čutil do konca življenja najvišja potreba človeštva, zato je njihov nemir neizmeren, in ker so povezani s tisočerimi željami in potopljeni v poželenje in jezo, si prizadevajo za denar z nezakonitimi sredstvi, da bi zadovoljili svoje čutne želje.

16-12

Ujeti v mreže stotisočev želja in polni strasti in jeze, iščejo načine, kako nezakonito pridobiti denar, da bi zadovoljili svoje čutne želje.

Razlaga: V tem verzu Krišna nadaljuje z opisovanjem dejanj demonskih bitij in njihovih posledic. Popolnoma so zapleteni v mreže stotisočev želja, ki jih nadzorujejo in vodijo, in so postali sužnji strasti in jeze.

16-13

Demonska oseba razmišlja: Toliko bogastva imam danes in pridobil bom še več, glede na svoje načrte. Toliko je moje zdaj in to bo v prihodnosti še bolj naraščalo.

Razlaga: V tem verzu Krišna razkriva način razmišljanja demonske osebe. Takšna oseba je obsedena s pohlepom in nenehno razmišlja o tem, koliko bogastva ima trenutno in koliko ga bo še pridobila v prihodnosti glede na svoje načrte.

16-14

On je moj sovražnik in jaz sem ga ubil, pa tudi moji drugi sovražniki bodo ubiti. Jaz sem gospodar in lastnik vseh stvari. Jaz sem uživalec. Sem popoln, mogočen in srečen.

Razlaga: V tem verzu Krišna nadaljuje z razkrivanjem načina razmišljanja demonske osebe, ki je poln nasilja, egoizma in iluzij. Takšna oseba ima druge za svoje sovražnike in se ponaša s tem, da jih je premagala ali ubila, in se zmotno ima za gospodarja in lastnika vseh stvari, za najvišjega uživalca, ki je popoln, mogočen in srečen.

16-15

Jaz sem najbogatejši človek, obkrožen z uglednimi sorodniki. Ni nikogar drugega, ki bi bil tako mogočen in srečen kot jaz. Daroval bom žrtve, dal bom nekaj dobrodelnih daril in s tem bom užival. Na ta način takšne osebe zavaja nevednost.

Razlaga: V tem verzu Krišna nadaljuje z razkrivanjem načina razmišljanja demonske osebe, ki temelji na domišljavosti in samoprevari. Takšna oseba se ponaša s svojim bogastvom in vplivnimi sorodniki, sama sebe ima za najmogočnejšo in najsrečnejšo ter načrtuje, da bo darovala žrtve in darovala dobrodelna darila ne zaradi pravega sočutja, ampak zato, da bi uživala v svoji navideznem plemenitosti in povečala svoj ugled.

16-16

Tako, zavedeni s številnimi skrbmi in ujeti v mrežo iluzij, postanejo preveč navezani na užitke čutov in padejo v pekel.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje posledice, ki izhajajo iz demonskega razmišljanja in delovanja. Takšne osebe, ki jih zavajajo številne skrbi in so ujeti v mrežo iluzij, postanejo preveč navezane na užitke čutov in padejo v pekel, ki simbolizira duhovno degradacijo in trpljenje.

16-17

Samozadovoljni in vedno brez sramu, zavedeni z bogastvom in lažno častjo, včasih z darovanjem s ponosom opravljajo žrtve samo za videz, ne upoštevajoč nobenih pravil ali načel.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje odnos demonskih ljudi do duhovnih praks. So samozadovoljni in brez sramu, ponosni so na svoje bogastvo in domnevno čast in, če darujejo žrtve ali opravljajo rituale, to počnejo samo za zunanjo demonstracijo, ne da bi upoštevali kakršna koli pravila ali duhovna načela.

16-18

Zavedeni z lažnim egom, močjo, ponosom, poželenjem in jezo, demonski ljudje zaničujejo Boga, ki se nahaja v njihovih telesih in v telesih drugih, in preganjajo resnično religijo.

Razlaga: V tem verzu Krišna razkriva odnos demonskih ljudi do Boga. Zavedeni so z lažnim egom, močjo, ponosom, poželenjem in jezo ter zaničujejo Boga, ki se nahaja tako v njih samih kot v telesih drugih kot Vrhovna Duša. Preganjajo resnično religijo, zanikajo njena načela in se obračajo proti duhovnim vrednotam.

16-19

Tiste, ki so zavistni in zlonamerni, najbolj nizkotne med ljudmi, Jaz vedno vržem v ocean trpljenja v različnih demonskih oblikah obstoja.

Razlaga: V tem verzu Krišna pojasnjuje, kakšna usoda čaka tiste, ki so zavistni, zlonamerni in delujejo demonsko. Takšne ljudi, ki so najbolj nizkotni med vsemi, nenehno meče v ocean trpljenja in jih sili, da se rodijo v različnih demonskih oblikah obstoja, kjer vladajo trpljenje in tema.

16-20

Znova in znova zaidejo v demonske oblike obstoja, o Kuntin sin, takšne osebe se Mi nikoli ne morejo približati. Postopoma se potopijo v najbolj odvratno obliko bivanja.

Razlaga: V tem verzu Krišna nadaljuje s pojasnjevanjem usode demonskih bitij. Znova in znova zaidejo v demonske oblike obstoja, te osebe se ne morejo približati Bogu in duhovni osvoboditvi ter postopoma potonijo v vedno nižje in bolj odvratne oblike bivanja.

16-21

Obstajajo tri vrata, ki vodijo v ta pekel – poželenje, jeza in pohlep. Vsak razumen človek bi jih moral opustiti, saj ponižujejo dušo.

Razlaga: V tem verzu Krišna izpostavlja tri glavne ovire, ki vodijo v duhovno degradacijo in trpljenje, simbolično jih imenuje »vrata v pekel«. To so poželenje, jeza in pohlep, in vsak razumen človek, ki želi duhovno napredovati, bi moral opustiti te negativne lastnosti.

16-22

Človek, ki je pobegnil iz teh treh peklenskih vrat, o sin Kuntī, izvaja dejanja, ki pospešujejo samo-uresničitev, in tako postopoma doseže najvišji cilj.

Razlaga: V tem verzu Krišna pojasnjuje, da lahko človek, ki se je uspel osvoboditi vpliva poželenja, jeze in pohlepa, izvaja dejanja, ki pospešujejo samo-uresničitev. Tak človek se postopoma približuje najvišjemu cilju – duhovni osvoboditvi in enosti z Božanskim.

16-23

Toda tisti, ki ne upošteva navodil svetih spisov in ravna po lastni muhavosti, ne doseže ne popolnosti, ne sreče, ne najvišjega cilja.

Razlaga: V tem verzu Krišna opozarja, da tisti, ki ne upošteva navodil svetih spisov in duhovnih načel, temveč ravna le po lastnih muhah in željah, ne bo dosegel ne duhovne popolnosti, ne prave sreče, ne najvišjega cilja – osvoboditve. Njegovo življenje bo polno trpljenja in razočaranja, saj bo temeljilo na egoizmu in nevednosti.

16-24

Zato je treba po navodilih svetih spisov razumeti, kaj je dolžnost in kaj ni dolžnost. Ko poznamo ta pravila in načela, je treba ravnati tako, da se lahko postopoma izpopolnjujemo.

Razlaga: V tem verzu Krišna zaključi poglavje, s poudarkom na pomenu svetih spisov na duhovni poti. Človek se mora ravnati po navodilih svetih spisov, da bi razumel, kaj je njegova dolžnost in kaj ni. S poznavanjem teh pravil in načel ter s tem, da v skladu z njimi ravna, se lahko človek postopoma duhovno izpopolnjuje.